Lestvica lustracije in politika tranzicijske pravičnosti v post komunističnem svetu

Zapisal: dr. Peter Rožič (Teološka fakulteta UL)

Raziskovalni problem

Leta 2011 sem v okviru svoje doktorske naloge na Univerzi Georgetown začel raziskovati definicijo lustracije in uporabo lustracijskih zakonov v post komunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope ter bivše Sovjetske zveze. Iz raznolikosti spremenljivk, ki sem jih odkrival v povezavi z ravnijo parlamentarnih obravnav in implementacijo lustracije, sem sestavil lustracijski indeks (lustration index). Gre za edinstveno znanstveno merilo na tem področju.

Lustracija je proces omejevanja političnega delovanja nekdanjih (avtoritarnih) političnih elit.  Pri definiciji lustracije moramo upoštevati sodobnost pojma, njen normativni (zakonski) okvir in raznolikost pomena. Lustracijo sem zato obravnaval kot pojem, ki traja v času (se nadaljuje) in zaobjema široko geografsko področje. V tem smislu sem analiziral tudi različne stopnje (ne)aplikacije lustracije. Definicijo pojma lustracija sem opredelil z vidika, kaj lustracija je in kaj ni. Lustracija ni deklasifikacija, ni varnostno preverjanje, ni čistka. Vsi ti mehanizmi tranzicijske pravičnosti so na različne načine vezani na lustracijo. Med te mehanizme sodijo memorializacija, odpiranje arhivov, denacionalizacija, komisije za resnico itd. Slika 1 prikazuje njihovo povezanost in povezavo z lustracijo.

Slika 1: Razločevanje lustracije od drugih mehanizmov tranzicijske pravičnosti (povzeto po Rožič, 2012, 196)

Operacionalizacija lustracije

Nadalje sem analiziral lustracijo v dveh stopnjah. Na prvi stopnji sem identificiral dihotomijo prisotnosti (1) ali odsotnosti (0) lustracije. Na drugi stopnji sem preučeval intenziteto lustracije in intenziteto njene odsotnosti. Intenziteto sem meril z lestvico od 0 do 7. Od 0 do 4 predstavljajo vrednosti, ko lustracija ni bila izvedena, a je njeno sprejemanje bilo prisotno na raznih ravneh v okviru zakonodajnih in izvršnih oblasti. Vrednosti od 5 do 7 pa označujejo različno intenziteto prisotnosti lustracije. Kombinaciji lestvic sprejemanja in implementacije lustracije tvorita izvirni lustracijski indeks v spodnji tabeli.

Tabela 1: Indeks lustracije (povzeto po: Rožič, 2012)

Nadaljnji ključni element raziskave je analiza časovnice (periodizacija izvajanja lustracije) in geografskih elementov. Geografsko gledano sem v raziskavo vključil vse države, ki spadajo v post komunistični politični vzorec, od srednje in vzhodne Evrope do vseh držav bivše Sovjetske Zveze in mestoma tudi Mongolije. Rusijo in Gruzijo sem zaradi njune specifike obravnaval kot poglobljeni študiji primera. Skupna baza vključuje 34 držav v obdobju od 1989 do 2012. Enota analize je država v posameznem letu, kar je v podatkovni bazi predstavljeno v vrsticah – zaradi manjkajočih podatkov za določena leta je različnih vrstic skupno 657.

Metodologija, zbiranje podatkov

Eden od glavnih ciljev projekta je bil vnos spremenljivk, ki izhajajo iz realnih podatkov, v pregleden indeks, iz katerega lahko razberemo izvor in posledice lustracije. Indeks temelji na izvirnih empiričnih podatkih, intervjujih s strokovnjaki (t.i. »elite interviews«), podatkih iz spletnih digitaliziranih arhivov (npr. češki Institute for the Study of Totalitarian regimes) iz časa komunizma in analizah vsebine pravnih dokumentov 34 postkomunističnih držav med letoma 1989 in 2012. Podatkovna datoteka Indeks lustracije (2012), ki je dostopna v Arhivu družboslovnih podatkov, zajema dva vira podatkov –  izvirne avtorske podatke in podatke iz drugih virov, kot so Svetovna banka, nevladni organizaciji Transparency International in Freedom House, Oddelek javnih informacij Organizacije združenih narodov  ter Mednarodna raziskava vrednot (World Values Survey).

Skupno je v podatkovno bazo z oznako LUSTR12 vključenih 135 različnih spremenljivk. V raziskavo so vključeni tudi primeri, v katerih bi bila lustracija možna, a ni bila uresničena. Teh je relativno veliko in so kodirani z nulo, zato lustracijski indeks teži k vrednosti nič. Zaradi tega sem za obdelavo podatkov lustracijskega indeksa praviloma uporabljal Tobitov model regresijske analize, ki najbolj skladno upošteva časovno kontinuirane podatke glede na velik obseg nultih observacij. Spodnji graf (Slika 2) prikazuje gostoto vrednosti vseh lustracijskih spremenljivk. Razvidna je značilno visoka količina gostote nižjih številk, ki označujejo odsotnost oz. komaj pričet lustracijski proces in manjša gostota višjih številk, ki so kazalci prisotnosti nadaljevalne stopnje lustracijskega procesa.

Slika 2: Gostota verjetnosti za vrednosti odvisne spremenljivke (Vir: The ECEFSUM 1990-2012 Dataset)

Spodnji graf (Slika 3) prikazuje geografsko in časovno razporejenost (ne)prisotnosti lustracije. Ugotavljamo, da je lustracija bila bolj prisotna v državah vzhodne in srednje Evrope, manj pa v Mongoliji in nekdanjih sovjetskih republikah (razen v baltskih državah).

Slika 3: Države, ki so implementirale lustracijo: čas in trajanje (Vir: The ECEFSUM 1990-2012 Dataset).

 

Glavne ugotovitve

Lustracijski indeks je nov inštrument, ki odpira veliko možnosti za nadaljnje raziskovanje lustracije v post komunističnih državah, saj omogoča primerjavo z drugimi geografskimi, zgodovinskimi in političnimi realnostmi.Ugotovitve, ki jih lahko izpeljemo iz lustracijskega indeksa so številne, npr. da sta demokracija in politična volja spremenljivki, ki sta tesno povezani s prisotnostjo ideje o lustraciji in njene aplikacije. Znanstveno dokazana vez med lustracijo in demokracijo je eden pomembnejših rezultatov te naloge, kakor tudi vez med odsotnostjo lustracije in korupcijo.

Odsotnost lustracije kaže na krhkost zgodbe spremembe režima. Ostaja torej kontinuiteta s prejšnjim režimom. Lustracijski indeks odpira tudi vpogled v razloge, ki so vplivali na dejstva lustracije, na dejstvo, da se lustracija v veliko primerih sploh ni zgodila.

Raziskava kaže, da je demokracija nujen prerekvizit za razumevanje in izvajanje lustracije. Ni pa demokracija sama zagotovilo, da se bo lustracija res izvedla. Pomemben je tudi nivo demokratičnosti posamezne države in posledično kvaliteta politične kompetitivnost, ki spodbujata tendenco k lustraciji.

 

Predaja podatkov v ADP

Že od prvih stikov z ekipo ADP imam s predajo podatkov odlično izkušnjo. Delo je sicer potekalo počasi, saj je ekipa natančna, kar je tudi povečalo zanesljivost podatkov ter njihovo uporabnost. Vsi podatki so po predaji dostopni preko kataloga ADP. Trenutno pa obdelujem še več podatkov iz intervjujev, ki sem jih z glavnimi političnimi akterji opravljal v Rusiji in Gruziji: le ti pa bodo vsaj deloma ostali anonimni, pripomogli pa bodo k boljšemu razumevanju kvantitativnih podatkov objavljenih v ADP. Monografija z analizo intervjujev bo izšla predvidoma v tem letu.

 

Uporabljeni (podatkovni) viri

Barbieri, Katherine, Omar M. G. Keshk, and Brian M. Pollins. 2008. Correlates of War Project Trade Data Set Codebook. Vol. 2, Dostopno na: http://correlatesofwar.org.

Cederman, Lars-Erik, Brian Min, and Andreas Wimmer. 2009. “Ethnic Power Relations Dataset.” Scientific Commons.

Rožič, Peter. Indeks lustracije, 2012: Merjenje postkomunistične tranzicijske pravičnosti [datoteka podatkov]. Združene države Amerike, Washington, DC: Rožič, Peter [izdelava], 2012. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2017. ADP – IDNo: LUSTR12.

Rožič, Peter. 2012. Lustration and Democracy: the Politics of Transitional Justice in the Post-Communist world. Doktorska disertacija. Dostopno na: [PDF].

Rožič, Peter, 2015. Introducing and Managing the Lustration Index: Measuring Post-Communist Transitional Justice. Research data management and open data – ADP course for doctoral students. [PDF]

Transparency International. 2011. Corruption Perception Index, 2010. Dostopno na: http://www.transparency.org/research/cpi/cpi_2010.

US Census Bureau. 2011. International Data Base. Dostopno na: http://www.census.gov/population/international/data/idb/informationGateway.php.

World Bank. 2012. World Development Indicators 2012. 16th edition. Washington, DC: World Bank.

World Values Survey. 1995. World Values Survey, 1995. Dostopno na: www.worldvaluessurvey.org.

Prejšnji članek

Kako pisati znanstvene članke

Naslednji članek

Srečanje CESSDA SaW v Lizboni

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja