Odprti podatki

Pobudo za razpravo o odprti znanosti, pravzaprav je pobuda oblikovana tule, je za pozdraviti. Ne da bi se posebej ukvarjal z opredelitivijo, kaj pomeni odprta znanost – v prvem koraku je blagovna znamka za različne skupinske iniciative in gibanja, ki nasprotujejo vsakovrstnim ‘nepravičnim’ omejitvam dostopa do znanstvenih objav, podatkov in orodij – me zanima, kaj od tega imamo v zametkih v Sloveniji v povezavi s področjem, s katerim se sicer ukvarjam. Namreč, z vprašanjem dostopa do podatkov za namen znanstvene obravnave.

Več o tem

Avtorske pravice v digitalnih okoljih

Vendar avtorji postajajo zadržani do brezplačnega dajanja svojih del na voljo javnosti, kot je povedal upravitelj ene izmed takih digitalnih zbirk, saj v egoističnem okolju poskušajo najprej iztržiti čim več iz svojega dela. Končno poročilo…, str. 103

in

“drugič pa, da se soočimo s tehtnimi izzivi urejanja avtorskih pravic v digitalnem okolju, kot je problem javnega dostopa do kulturnih in znanstvenih dobrin.” URSIL novica

sta dva citata iz pravkar objavljenega poročila o problematiki.

Več o tem

Manjkajoča povezava iz COBISS-a

Po naključju sem naletel na zgornjo debato v organizaciji Knjižnice. Originalni prispevek, ki je sprožil debato, se mi zdi zanimiv zaradi osnovnega sporočila. Da so nekatere zahteve katalogizacijskih pravil neživljenske v določenih situacijah specifičnih vrst gradiv in da bi bilo potrebno uvesti načelo racionalnega premisleka o tem, v katerem primeru se splača vlagati v nadaljnje strukturiranje informacij. Nekaj podobnega sem razbral iz ustnih komentarjev ljudi, ki delajo v projektih digitalnih knjižnic, soočeni s pravili in staro šolo katalogizacijskih pravil, ki so podlaga sistemu COBISS.

Več o tem