Pripravil: Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino
V popisih prebivalstva so zbrani podatki o demografskem, gospodarskem, socialnem, naselitvenem in bivanjskem stanju prebivalstva določenega območja na dan popisa. Za raziskovalce so mikropodatki popisov prebivalstva zelo dragoceni, saj omogočajo poljubno pregledovanje več spremenljivk hkrati in s tem poglobljeno raziskovanje ozadij posameznih pojavov.
Zato je pomembno, da so raziskovalci seznanjeni, kje je do tovrstnih podatkov mogoče dostopati. Arhiv družboslovnih podatkov npr. med drugim hrani tudi serijo raziskovalnih podatkov Popis, ki vsebuje 5 odstotne vzorce popisov iz leta 2002 in 2011, katere je izdelal Statistični urad Republike Slovenije.
Historični popisi prebivalstva Slovenije
Historični popisi prebivalstva Slovenije pa so dostopni na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory, kjer v okviru dejavnosti Raziskovalne infrastrukture Slovenskega zgodovinopisja (Inštitut za novejšo zgodovino) postopoma objavljajo Popise prebivalstva Slovenije 1830-1931. Podobno kot drugje v državah Srednje Evrope se je namreč tudi v slovenskih arhivih ohranilo relativno zelo malo popisov, ki vsebujejo mikropodatke o takratnem prebivalstvu.
Zato se je Inštitut za novejšo zgodovino skupaj z Zgodovinskim arhivom Ljubljana odločil, da bo digitaliziral in objavil čim več ohranjenih historičnih popisov prebivalstva. V prvi vrsti nameravajo
objaviti popise prebivalstva Ljubljane, ki so v celoti ohranjeni za vsa leta, ko so se v Habsburški monarhiji in prvi jugoslovanski državi izvajali popisi prebivalstva (1830, 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1928 in 1931). Relativno zelo dobro so ohranjeni še popisi za Idrijo, Novo mesto in Škofjo Loka, delno pa tudi za različne podeželske občine. Trenutno so na SIstory objavljeni popisi prebivalstva Ljubljane (1830-57, 1869, 1921, 1931), občine Vrhnika (1870, 1880, 1890, 1900, 1910) in nekaterih občin okrajnega glavarstva Novo mesto iz leta 1869 (Bela Cerkev, Črmošnjice, Dobrnič, Kočevske Poljane, Mirna, Prečna, Trebnje, Velika Loka, Kandija). Za objavo se pripravlja še popis prebivalstva Ljubljane 1857. V sklopu digitalizacije vseh teh popisov je bilo narejenih 84.000 slik. V sodelovanju s FamilySearch pa so bili pred nekaj meseci digitalizirani še vsi ostali historični popisi, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, skupaj več kot 260.000 slik.
Na portalu SIstory so kot PDF publikacije objavljene popisnice za posamezne hiše. Metapodatke teh publikacij je mogoče iskati s pomočjo splošnega SIstory iskalnika. Za iskanje podatkov o osebah, ki so bile popisane v okviru posameznih hiš, pa je namenjen poseben iskalnik, ki podatke o osebah zajema iz orodja za transkribiranje podatkov. Starejši popisi so bili v glavnem pisani v nemški kurenti, novejši že v slovenščini in latinici.
Orodje za transkribiranje podatkov
Posebno orodje za transkribiranje podatkov omogoča čim hitrejše prepisovanje teh podatkov v relacijsko bazo podatkov. Posebej se lahko prepisuje podatke za enote (hiše), podenote (stanovanja) in osebe. Uporabnik prepisuje podatke v obrazec, ki lebdi nad digitalizirano sliko. Relacija med osebo in sliko je avtomatično vzpostavljena. Ker je izbor spremenljivk pri vsakem popisu nekoliko drugačen, administrator za vsak popis posebej sestavi optimalno čim bolj prilagojen obrazec za vpisovanje prepisanih podatkov. V tem trenutku so v okviru projekta prepisani podatki za 115.000 oseb.
Orodje za transkribiranje podatkov je prosto dostopno za vse raziskovalce, vendar se morajo zainteresirani raziskovalci najprej registrirati. Z registracijo dobijo status navadnega uporabnika, kar jim omogoča zgolj prepisovanje podatkov in izvoz prepisanih podatkov v XLS formatu. Šele ko (pravilno) prepišejo podatke za 300 oseb, jim administrator status nadgradi v naprednega uporabnika. S tem dobijo pravico do korigiranja že obstoječih zapisov in pravico do izvoza celotne baze podatkov.
Ker se podatke prepisuje večinoma tako, kot so bili zapisani v originalu, je podatke pred statistično obdelavo seveda potrebno še primerno urediti. Pričakovati je, da bodo različni raziskovalci iste originalne podatke različno klasificirali v skladu s svojimi raziskovalnimi potrebami in interpretacijami. Po opravljenih raziskavah bodo marsikatere od tako urejenih zbirk raziskovalnih podatkov naposled shranjene v Arhivu družboslovnih podatkov.
