V okviru uresničevanja načel odprte znanosti potekajo tudi razprave o zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijih. Ker so le-ti eden od kriterijev izkazovanja kakovosti podatkovne objave, so razprave vredne pozornosti. S kratkim prispevkom želimo v slovenskem prostoru osvetliti nekaj izzivov.
V Sloveniji sta kot zaupanja vreden repozitorij certificirana dva repozitorija.
Kaj je zaupanja vreden repozitorij
Ob vse večji ponudbi podatkovnih storitev in infrastrukture je pomembno razločiti, s kakšnim namenom so nastale in komu oziroma čemu služijo, npr. področni, institucionalni in splošni repozitoriji. Pomembno je, ali repozitoriji izpolnjujejo načela FAIR in ali jim lahko uporabniške skupnosti zaupajo (Bezjak idr., 2025).
Zaupanja vreden repozitorij »je namenjen shranjevanju, ohranjanju in dostopu do digitalnih objektov za daljše časovno obdobje ter je praviloma mednarodno certificiran ali vključen v uradne sezname« (Slovar odprte znanosti). Med najbolj uveljavljenimi in priznanimi certifikacijami za zaupanja vredne podatkovne repozitorije je CoreTrustSeal (CTS). V Sloveniji sta nosilca certifikata CTS Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) in Clarin.si.
V razpravah doma in v tujini je opaziti, da so pogosto osredotočene le na tehnične vidike skrbništva in ohranjanja podatkov. Da bi prispevali k razširitvi razprave in boljšemu razumevanju večplastnosti vidikov ter celovitosti področja, povzemamo nekaj ključnih poudarkov iz stališčnega prispevka (ang. position paper) z naslovom Curation & Preservation Levels (2024), ki so ga pripravili v Odboru CoreTrustSeal:
- Različne ravni skrbništva in ohranjanja (V3.0):
– Z. Raven nič. Vsebina je distribuirana v obliki, kot je bila oddana.
– D. Skladnost oddaje digitalnega objekta z zahtevami repozitorija (brez skrbniške vloge repozitorija).
– C. Osnovno skrbništvo.
– A. Aktivno ohranjanje.
- Za pridobitev certifikata CoreTrustSeal mora repozitorij zagotavljati raven A. Aktivno ohranjanje digitalnih objektov.
- Aktivno ohranjanje pomeni, da mora repozitorij imeti jasno opredeljene ciljne skupnosti in zagotavljati storitve, ki omogočajo nadaljnjo uporabo in razumevanje digitalnih objektov za svoje ciljne skupnosti.
- Da bi lahko definirane ciljne skupnosti razumele in uporabljale digitalne objekte, mora zaupanja vreden repozitorij poleg fizičnega vidika digitalnega objekta obravnavati tudi logični in/ali semantični vidik:
– logično-tehnični ukrepi vključujejo posodabljanje strojne in programske opreme, arhivskih in diseminacijskih formatov digitalnih objektov ter metapodatkov.
– Semantični ukrepi vključujejo posodabljanje vsebine metapodatkovnih polj in drugih semantičnih elementov, kot so nadzorovani besednjaki in ontologije, če je to potrebno, lahko vključujejo tudi odgovornost za urejanje strukture in vsebine predanih podatkov.
Akterje in akterke na področju uresničevanja načel odprte znanosti in še zlasti uresničevanja načel FAIR vabimo k branju izvirnega prispevka in k razširitvi diskusije v prihodnje tudi na logično-tehnične in semantične vidike ohranjanja digitalnih objektov v repozitorijih.
Viri:
- CoreTrustSeal Standards and Certification Board. (2024). Curation & Preservation Levels: CoreTrustSeal Position Paper. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.11476980
- Bezjak S. idr. (2025). Podatkovni repozitoriji v Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. [Dostopano 3. 2. 2026]. Pridobljeno s: https://nrrp.odprtaznanost.si/
