4. in 5. septembra 2017 se je v Amsterdamu, v organizaciji Univerze v Amsterdamu in projekta SERISS, odvila druga tematska delavnica, katere tema je bila harmonizacija kodiranja socio-ekonomskih vprašanj v raziskavah. Temeljne spremenljivke v mnogih socio-ekonomskih in zdravstvenih raziskavah so poklic, dejavnosti, zaposlitveni status, pridobljena izobrazba in področje izobraževanje, kot tudi velikost in intenzivnost socialnih omrežij.
Eden od ciljev SERISS projekta (v katerem sodeluje tudi ADP) je obravnavanje glavnih izzivov nacionalnega zbiranja podatkov, pri čemer je dandanes potrebno upoštevati tudi primerljivost v mednarodnem merilu.
Na delavnici so bila predstavljena digitalna orodja, ki so jih razvili v projektu SERISS, znotraj 8. delovnega paketa. Nekatere med njimi smo udeleženci lahko tudi preizkusili in razvijalcem svetovali pri končnem razvoju orodij.
Peter Elias (Institute of Employment Research, UK) je predstavil delovanje orodja CASCOT – Computer Assisted Structure Coding Tool (https://www2.warwick.ac.uk/fac/soc/ier/software/cascot) katerega namen je klasificirati odprti tekst v pred-določeno strukturo. Dejstvo je, da je ročno kodiranje poklicev in dejavnosti zamudno. To delo lahko posameznik opravi v primeru manjših raziskav, medtem ko je v primeru večjih raziskavah s 100.000 in več vnosi potrebno najti bolj ekonomično rešitev. Orodje CASCOT, katerega spletna različica je prosto dostopna preko spleta, omogoča to vrstno klasifikacijo. Orodje tudi izračuna oceno verjetnosti, da je ponujena umestitev ustrezna. Pri čemer se je potrebno zavedati, da na kvaliteto odgovorov vpliva tudi besedilo vprašanja.
Nekaj statističnih uradov, med drugim tudi Nizozemski, CASCOT že uporablja pri svojem delu.
Pod okriljem projekta SERISS se pripravlja tudi zbirka vprašalnikov in modulov kodiranja – https://www.surveycodings.org/. Zbirka trenutno zajema spremenljivki »dosežena stopnja izobrazbe« in »dejavnost«. Področja izobraževanja in usposabljanja, zaposlitveni status, poklic in socialna omrežja pa bodo dodana do leta 2019. Kot raziskovalec ste se verjetno večkrat vprašali, kje pridobiti ustrezni seznam kategorij za spremenljivke kot sta izobrazba ali poklic. Je to na nacionalnem statističnem uradu, mogoče seznam, ki ste ga našli preko spleta, ali pa seznam, ki ste ga do sedaj vedno uporabljali? Vendar ali boste lahko med seboj ustrezno primerjali vse države, ki so vključene v vaše raziskovanje? Namen te zbirke je torej pridobitev doslednih in primerljivih podatkov s tem, ko boste uporabljali mednarodne standardne klasifikacije, ki omogočajo učinkovite mednarodne primerjave. Obenem pa boste imeli pregled nad zbranimi podatkov med različnimi vzorci ali časovnimi točkami znotraj držav.
Dodatno so organizatorji predstavili tudi nekaj drugih orodij, ki so v uporabi v mednarodnih raziskavah. Med njimi je tudi t.i. Name Generator – tvorec imen, ki ga uporabljajo v večjih longitudinalnih raziskavah, kot so SHARE, NSHAPE in LASA. Raziskovalce namreč zanimajo socialna omrežja proučevanih posameznikov in podatke podane v preteklih raziskavah prenesejo v tekočo raziskavo, v kateri lahko anketar respondenta takoj vpraša o razlogih za spremembe. Na tak način lahko raziskovalci spremljajo spremembe v velikost in sestavi socialnih omrežij, pa tudi kakovost povezave in nudeno oz. prejeto pomoč. Preučujejo pa lahko tudi razloge za nastale spremembe.
GESIS, nemški institut za družbene vede, v zadnjih letih izvaja projekt CAMCES (angl. Computer-Assisted Measurement and Coding of Educational Qualifications in Surveys), v katerem se prav tako ukvarjajo s kodiranjem izobrazbenih ravni. Podatkovna baza pokriva šifrante vseh EU držav, sedaj pa so se pospešeno lotili tudi umeščanja izobrazbenih ravni držav, iz katerih prihajajo priseljenci in migranti.
Predstavljeno pa je bilo tudi orodje za harmonizacijo, ki je bilo razvito pod okriljem CESSDA arhivov. To je CharmStats (Coding and Harmonization of Statistics Software), ki je prosto dostopen in raziskovalcem omogoča, da harmonizirajo svoja raziskovalna vprašanja.
Udeleženci smo si bili enotni, da so tovrstna orodja zelo uporabna in podpiramo njihov nadaljnji razvoj. Obenem smo zadovoljni tudi, da so razvijalci organizirali delavnico, na kateri smo lahko podali priporočila za nadaljnji razvoj orodij.
Še nekaj utrnikov:
Foto: Irena Vipavc Brvar
