Novi Okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 uvaja Open Research Data Pilot. V okviru pilota bodo izbrana področja podvržena obvezni pripravi načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (data management planning), med njimi tudi takšna, ki zadevajo raziskovalce s področja družboslovja (npr. Societal Challenge: ‘Europe in a changing world – inclusive, innovative and reflective Societies’, Science with and for Society…).
S strani EU postavljene zahteve vzpostavljajo potrebo po novih znanjih in veščinah na strani raziskovalcev, ki kandidirajo za raziskovalna sredstva. Njim v pomoč bo potrebno razviti in okrepiti tudi podporne storitve.
Na tem temelju smo v Arhivu družboslovnih podatkov 18. junija 2014 organizirali delavnico za knjižničarje z raziskovalnih in univerzitetnih ustanov s področja družboslovja in humanistike. Vse s ciljem, da jih seznanimo s samim načrtom ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) ter jim predstavimo možnosti podpore, ki jo lahko knjižničarji že danes nudijo raziskovalcem pri ravnanju s podatki, tako tistim, ki podatke ustvarjajo ali zbirajo, kot tistim, ki podatke iščejo za potrebe sekundarne analize.
Na delavnici smo gostili dva vabljena predavatelja iz Velike Britanije, kjer imajo z odprtim dostopom in storitvami povezanimi z njim precej izkušenj. Joy Davidson, iz Digital Curation Centre, je predstavila, kako so se v Veliki Britaniji pripravili na delo z raziskovalnimi podatki. Ob tem je izpostavila pomembno vlogo financerjev, ki so določili čas, v katerem morajo biti podatki na voljo, odprti dostop kot favoriziran način in obdobje hrambe (kratkotrajna in dolgotrajna hramba). Dobršen del predavanja pa je namenila podpornim storitvam pri uresničevanju načrtovanja ravnanja z raziskovalnimi podatki. Predstavitev je na voljo tukaj.
Stuart Macdonald, iz University of Edinbrugh, je slovenske knjižničarje seznanil z vlogo podatkovne knjižnice in poklicem podatkovi knjižničar. Med pomembnejšimi nalogami podatkovnega knjižničarja je opora raziskovalcem, s katerimi odnose gradijo preko aktivnosti na podiplomskem študiju, delavnicah in drugih usposabljanjih. Predstavitev je na dostopna tukaj.
Na delavnici je Mojca Kotar predstavila evropske smernice za odprti dostop do raziskovalnih podatkov, Janez Štebe in Sonja Bezjak pa predlog slovenskih politik odprtega dostopa. V programski del smo povabili Osrednjo družboslovno knjižnico Jožeta Goričarja s FDV. Mirjam Kotar in Janez Jug, ki je tudi vodja Osrednjega specializiranega informacijskega centra za družboslovje (OSICD), sta predstavila vlogo knjižničarjev pri kategorizaciji in klasifikaciji znanstvenih podatkovnih publikacij v Sloveniji.
Dogodek smo zaključili s praktičnim delom, v katerem je Irena Vipavc Brvar knjižničarjem pokazala, kako dostopati do raziskovalnih podatkov v ADP in na kaj morajo biti pozorni raziskovalci, ko pripravljajo podatke za oddajo v arhiv.
Delavnice so se udeležili knjižničarji z naslednjih ustanov:
Fakulteta za uporabne družbene študije Novo mesto, Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, Teološka fakulteta, Fakulteta za upravo, Pedagoška fakulteta (UL), Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, Ekonomska fakulteta (UL), Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino (UL), Služba za prevajanje in lektoriranje ter informacijsko-knjižnično dejavnost (Ministrstvo za notranje zadeve), Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Celje, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Arhiv Republike Slovenije, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Ljubljana, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna knjižnica Maribor, Fakulteta za socialno delo, Knjižnica Lendava, Fakulteta za management, Koper, Knjižnica tehniških fakultet Maribor ter Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja (FDV).
Knjižničarji so s svojim zanimanjem za delavnico in aktivnim sodelovanjem na samem dogodku potrdili, da med njimi obstaja interes za prevzemanje novih vlog v raziskovalni skupnosti. S tem pa se tudi utrjujejo možnosti za izgradnjo raziskovalne infrastrukture, ki bo delovala kot podpora pri vzpostavljanju odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji.
Gradivo in podrobnejše informcije o delavnici so na voljo tukaj.
Foto: Primož Hrvacki
Delavnica je bila podprta s strani projekta EU:
|
|
|
|
|
|
