Domov » blog, delavnice, uporabnik, usposabljanje

Uporaba računalniških programov za analizo besedilnih podatkov

9 February 2021 Brez komentarjev Tagi: , , , , admin

V januarju 2021 smo izvedli dva spletna seminarja na temo analize besedilnih podatkov. Kot gostujočega predavatelja smo povabili dr. Urbana Boljko, ki je udeležencem predstavil računalniške programe za analizo besedilnih podatkov, ki so nedvomno dobra odločitev, kadar se raziskovalec_ka sooča z velikim številom besedilnih podatkov.
Videposnetka in predstavitve s spletnih seminarjev so dostopni med učnimi gradivi za uporabnike kataloga ADP.

Vabljeni k branju o prednostih računalniških programov za analizo besedilnih podatkov.


 

Piše: dr. Urban Boljka

Računalniški programi za analizo besedilnih podatkov so se pojavili že v 80. letih prejšnjega stoletja in do danes doživeli precejšen razvoj. Programi sami po sebi niso metoda raziskovanja, temveč le orodje, ki s svojimi raznolikimi funkcionalnostmi omogoča bolj učinkovito uporabo izbrane metode oz. analizo podatkov, pridobljenih s to metodo. Če so na začetku omogočali predvsem bolj organizirano kvalitativno analizo kvalitativnih podatkov, sta v nadaljnjem razvoju vse večji pomen pridobivala pristopa kvantitativne analize kvalitativnih podatkov in pristop uporabe mešanih metod.

Izbrani pristop k analizi besedilnih podatkov je odvisen od uporabnika oz. uporabnice, v vsakem primeru pa uporaba programa prinaša prednosti, ki jih lahko združimo v naslednje sklope:

  • možnost hitrejše obdelave velike količine (različnih tipov) kvalitativnih podatkov,
  • izboljšana veljavnost, preglednost in organizacija podatkov,
  • dostopnost in ponovljivost analize,
  • statistična analiza besedilnih podatkov in
  • enostavno podatkovno upodabljanje rezultatov analiz.

Prvi sklop prednosti je zanimiv zlasti z vidika sodobnega družboslovnega raziskovanja, ki je z razmahom novih družbenih omrežij in interneta na splošno soočen z raznoliko paleto raziskovalnih tem in oblik zapisov podatkov. Tako npr. računalniški programi ne omogočajo le analize besedilnih podatkov, pridobljenih s klasičnimi kvalitativnimi raziskovalnimi metodami (intervju, fokusne skupine, analiza odprtih anketnih vprašanj, opazovanje z udeležbo itd.), temveč tudi drugih oblik, ki jih najdemo na družbenih omrežjih in spletnih straneh, kot so avdio zapisi, video posnetki in podobe.

Kvalitativni in kvantitativni pristop v kvalitativnem raziskovanju

Če se vrnemo na razlikovanje med kvalitativnim in kvantitativnim pristopom v kvalitativnem raziskovanju, nam računalniški programi olajšajo raziskovanje znotraj obeh. Z njihovo pomočjo lahko lažje, bolj dosledno in učinkovito uporabimo pristop t. i. prizemljene teorije (ang. grounded theory), kjer iz pridobljenih podatkov z oblikovanjem pojmov in kategorij induktivno ustvarimo novo teorijo. Programi namreč nudijo različne funkcionalnosti, kot so analize besednih frekvenc, kombinacije besed, identifikacija ključnih besed v kontekstu, avtomatsko kodiranje, besedni oblak, s katerimi si ustvarimo vrednotno neobremenjeno podobo besedila. Rezultati predstavljajo odlično podlago za oblikovanje kodirnega sistema, ki ga uporabimo v nadaljnji analizi raziskovane teme.

Na drugi strani računalniški programi omogočajo kvantifikacijo kvalitativnih podatkov. Tu uporabimo deduktivni pristop preverjanja hipotez obstoječih teorij (kodirni sistem pripravimo v skladu z njimi), kjer njihovo veljavnost dodatno preverjamo z različnimi metodami, kot sta preverjanje povezanosti spremenljivk (oz. kod) ali primerjava različnih skupin (intervjuvancev, fokusnih skupin itd.), od katerih smo pridobili podatke.

Vizualizacija v NVivo (posnetek zaslona: Urban Boljka)

 

Vizualizacija podatkov

Med uporabo programov si lahko vseskozi pomagamo s podatkovnim upodabljanjem rezultatov analiz, ki nam lahko služijo za končno predstavitev naših rezultatov, in sicer kot pomoč pri sami interpretaciji besedilnih podatkov, identifikaciji vzorcev v besedilu, povezanosti različnih kod in njihovih omrežij ter podobnosti kodiranega besedila med različnimi analiziranimi skupinami dokumentov.

 

Uporaba računalniških programov nedvomno izboljšuje kakovost analize besedilnih podatkov in olajša izpeljavo raziskovalnega projekta. Ne glede na vse prednosti, ne smemo pozabiti, da je program le orodje, ki ne more izničiti negativnih učinkov slabo zasnovanega in premišljenega (kvalitativnega) raziskovalnega načrta. Uporabnik in uporabnica programa sta še vedno tista, od katerih je na koncu odvisna kakovost rezultatov.

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>