Domov » blog

Očetje med službo in skrbjo za otroke

13 December 2017 Brez komentarjev admin

Pišeta: dr. Živa Humer, Mirovni inštitut in dr. Janez Štebe, Arhiv družboslovnih podatkov

V raziskavi o sodobnem očetovstvu in vplivu plačane zaposlitve na skrb za otroke nas je zanimalo, kaj zaposlenim očetom pomeni očetovstvo in kako usklajujejo delo in družino.

Zbiranje podatkov

Raziskava je potekala med marcem in aprilom 2015, v okviru projekta »Očetje in delodajalci v akciji – ODA« (2015-2016, Program Norveški finančni mehanizem). Raziskavo sta izpeljala Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede, kjer so v Arhivu družboslovnih podatkov tudi izvedli spletno anketo.

Anketa je potekala od 12. 3. do 21. 4. 2015 in je zajela očete na ozemlju Slovenije, ki imajo otroke, mlajše od 18 let.  Vzorec je priložnostni, oblikovan  na podlagi vabil, razposlanih s strani sodelavcev in sodelavk projekta po formalnih in neformalnih mrežah ter družbenih omrežjih.

Spodaj je primer vabila, ki smo ga razpošiljali:

Spoštovani,

V začetku leta 2015 se je začel izvajati projekt “Očetje in delodajalci v akciji (ODA)”, ki je sofinanciran iz Programa Norveški finančni mehanizem 2009-2014.  Projektno partnerstvo sestavljamo: Mirovni inštitut, Fakulteta za družbene vede (UL),  Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Nicha d.o.o. in norveški partner Reform – resource centre for men.

S projektom “Očetje in delodajalci v akciji” odpiramo temo, kako moški usklajujejo delo in družino ter s kakšnimi ovirami se pri tem soočajo. V ospredje postavljamo: prvič, pomen in vlogo enakopravnega očetovstva v družinskem življenju. In drugič, medsebojno sodelovanje zaposlenih očetov, delodajalcev in sindikatov pri razvoju novih možnosti usklajevanja dela in družine, ki konkretno naslavljajo aktualne potrebe zaposlenih očetov.

V okviru projekta izvajamo spletno anketo z zaposlenimi očeti (povezava). Če ste moški in imate vsaj enega otroka v starosti do 18 let, vas vljudno vabimo k izpolnjevanju. Zanima nas vaše razmišljanje o očetovstvu, kako vidite svojo vlogo pri skrbi za otroke in kako ob tem usklajujete družinsko in poklicno življenje.

Vaši odgovori nam bodo v veliko pomoč pri oblikovanju možnih ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine ter priporočil za delodajalce. Upamo, da bodo ti ukrepi lahko koristili tudi vam.

Ker bi radi v anketo vključili čim več očetov, vas vljudno prosimo, da to sporočilo pošljete vašim prijateljem, znancem, sodelavcem in ostalim morebitnim zainteresiranim očetom.

Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vašo podporo,

S spoštovanjem,

Dr. Živa Humer

Anketo, ki je potekala preko orodja za spletno anketiranje, je v celoti ali delno izpolnilo 489 očetov. Vzorec sodelujočih očetov vključuje tretjino mlajših od 40 let, nekaj čez polovico je univerzitetno izobraženih, četrtina je iz večjih mest (Ljubljana, Maribor). Dve tretjini očetov je zaposlenih za nedoločen čas.

Vzorec ne omogoča posplošljivosti na celotno populacijo, vendar pa rezultati spletne ankete pripomorejo k razumevanju trendov sodobnega očetovstva in usklajevanja dela in družine iz vidika zaposlenih očetov.

Ocena kakovosti in uporabnosti podatkov ODA2015

Anketa o delovni sili (ADS 2010) lahko služi za primerjavo in ovrednotenje vzorca, saj zaradi svoje velikosti (celoten vzorec na letni osnovi vsebuje čez 50.000 enot) in kakovosti izvedbe predstavlja mali popis prebivalstva in s tem kriterij za ovrednotenje odstopanj spletnega vzorca od ciljne populacije. Izbrali smo anketi ODA 2015 primerljivo populacijo, to so očetje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z otroki, ki so mlajši od 18 let. Primerjava pokaže minimalna odstopanja po starosti, nekaj manj je najmlajših očetov in nekaj več tistih od 40 do 44 let. Mnogo več kot na populaciji je v vzorcu spletne ankete fakultetno izobraženih (71 % v primerjavi z 23 %, ki jih kaže podatek iz ADS), med tem ko pri tipu zaposlitve vidimo nekoliko večja odstopanja pri zaposlenih za nedoločen čas, ki na spletnem vzorcu za 10 % presegajo populacijske vrednosti, najbolj na račun primanjkljaja podjetnikov, samozaposlenih. Opažene značilnosti vzorca je potrebno imeti pred očmi, ko razmišljamo o zunanji veljavnosti rezultatov v smislu posplošljivosti na celotno populacijo.

Tabela 1: Porazdelitev demografskih spremenljivk na vzorcu ankete ODA2015 (absolutne in relativne frekvence) in primerjava z ADS2010 (relativne frekvence, očetje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z otroki, ki so mlajši od 18 let).

               ODA2015 ADS2010
Starost N Relativna frekvenca
do 34 62   17   24
35 do 39 96   26   23
40 do 44 100   27   22
45 in več 106   29   31
Skupaj 364  100  100
Manjkajoči odgovori 125
Izobrazba      
Srednja ali manj 107   29   77
Fakultetna 267   71   23
Skupaj 374  100  100
Manjkajoči odgovori 115
Tip zaposlitve      
Zaposlen za nedoločen čas 338   81   68
Zaposlen za določen čas 26    6    6
Podjetnik, samozaposlen 33    8   15
Pogodbeno delo 4    1   –
Delo preko agencije 1    0   –
Nezaposlen 5    1    3
Drugo: 12    3    8
Skupaj 419   100   100
Manjkajoči odgovori 70

 

Anketa vsebuje preko 100 spremenljivk. Vsebinsko so vprašanja osredotočena okoli različnih vidikov vključenosti očetov pri skrbi za otroke, začenši s poročanjem o izkoriščanju očetovskega dopusta, porabi časa za različna opravila skrbi za otoke in družino, ter vprašanji o pogojih zaposlitve in ugodnostih, ki jih daje organizacija za izboljšanje usklajevanja dela in družine. Zbrani so tudi podatki o partnerkah (materah), namenjeni osvetlitvi družinskih pogojev in delitvi dela pri skrbi za otroke. Posebnost ankete so vprašanja o razlogih za manjše družinsko vključevanje očetov kot pa bi bilo zaželeno, ki jih podajajo anketiranci sami na podlagi presoje lastne situacije. Nekatera od teh vprašanj so tudi odprta in polodprta, se pravi, da anketiranci spontano s svojimi besedami napišejo, kar mislijo.
Podatki so pomembni za prikaz posebnosti položaja očetov v Sloveniji in predstavljajo podlago za bolj učinkovite predloge ukrepov za izboljšanje tega položaja.

Očetje o očetovstvu …

Uvodoma smo ugotavljali percepcije o vlogi očetov, ki svojo vlogo razumejo celostno, kar zajema tako nudenje čustvene opore otroku, zagotavljanje finančne preskrbljenosti družine, preživljanje skupnega prostega časa kot vsakodnevno nego otrok(a). Čustvena in finančna opora otroku sta kot zelo pomembni razumljeni v vseh starostnih obdobjih otroka in tudi med očeti različnih starosti ni večjih odstopanj v stališčih.

Pomen področij skrbi za otroka:

Vir: Kanjuo Mrčela idr. 2015. Uporabljeni podatki Humer in drugi 2015.

Aktivno vključevanje v skrb za otroke smo merili tudi z vprašanji o koriščenju očetovskega dopusta. Velika večina očetov (več kot 90 %) je vzela 15-dnevni plačani očetovski dopust, manj kot petina pa je koristila tudi neplačani del očetovskega dopusta (preostalih 75 dni). Razlog za nekoriščenje neplačanega dela očetovskega dopusta je najpogosteje povezan s finančno nezmožnostjo (46 %) in z občutkom, da bi trpelo delo v službi (31 %).

… in usklajevanju dela in družine

Zaposlitvena situacija je eden pomembnejših dejavnikov vključevanja očetov v skrb za otroke, kar se je pokazalo tudi v okviru projekta »Očetje in delodajalci v akciji« (Humer 2015; Hrženjak 2015; Kanjuo Mrčela idr. 2015, Šori 2015).[1]

Daljši delovnik je najbolj zaviralen dejavnik prav pri vsakodnevni skrbi za otroke. Po rojstvu otroka več časa službi namenja 10 % očetov, pri čemer izstopajo očetje, ki so bolj izpostavljeni prekarnim oblikam zaposlitve (zaposleni za določen čas, samozaposleni, tisti, ki opravljajo delo prek avtorskih in podjemnih pogodb ipd.). Tudi pri 15-dnevnem plačanem delu očetovskega dopusta se pokaže, da zaposleni za določen čas in samozaposleni to možnost izrabijo manj pogosto kot zaposleni za nedoločen čas. Petina anketiranih očetov ocenjuje, da bi bila deležna negativnih pripomb s strani kolektiva in nadrejenih zaradi potreb prilagajanja delovnega časa družinskim obveznostim (Kanjuo Mrčela idr. 2015).

Očetje so na delovnem mestu redko prepoznani kot očetje in zelo pogosto poročajo o težavah pri usklajevanju dela in družine. O tem, da službene obveznosti posegajo v njihovo družinsko življenje, je poročalo 80 odstotkov anketiranih očetov, o tem, da družinske obveznosti vplivajo na izpolnjevanje službenih obveznosti pa polovica.

Primerjava konflikta delo – družina in družina – delo

Vir: Kanjuo Mrčela idr. 2015.

Najbolj dostopen ukrep usklajevanja dela in družine v delovnih organizacijah je udeležba na organiziranih dogodkih za družinske člane in članice. Kadar so možni tudi drugi ukrepi, se jih očetje v pretežni večini poslužujejo (npr. delo od doma), pri čemer so časovno prilagojene prožne oblike delavnika uporabljene pri približno polovici očetov. Očetje si želijo predvsem več časa preživeti z otroki in več razumevanja s strani delodajalcev glede usklajevanja dela in družine.

 

[1] Raziskava ODA zajema spletno anketo (489 očetov) in 23 intervjujev z očeti na vodstvenih in vodilnih položajih ter z očeti v prekarnih oblikah zaposlitev.

Krajša različica zapisa je dostopna na Metini listi.

Viri:

Hrženjak, Majda (2015): Očetovanje na marginah dela. V Majda Hrženjak (ur.), Spremembe očetovstva: Moški med delom in starševstvom, str. 63 – 79. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Humer, Živa (2015): Moški na vodstvenih in vodilnih položajih – očetje in delodajalci. V Majda Hrženjak (ur.), Spremembe očetovstva: Moški med delom in starševstvom, str. 79 – 97. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Humer, Živa, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Iztok Šori, Janez Štebe, Janja Vuga Beršnak in Mojca Frelih (2015). Očetje in delodajalci v akciji, 2015: Spletna anketa z zaposlenimi očeti [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Mirovni inštitut [izdelava], 2015. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2017. ADP – IDNo: ODA15.

Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Štebe, Janez in Janja Vuga Beršnak (2015): Očetje med službo in domom. V Majda Hrženjak (ur.), Spremembe očetovstva: Moški med delom in starševstvom, str. 21 – 63. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Šori, Iztok (2015): Vpliv zaposlitve, strukture gospodnijstvain stališč o enakosti spolovna delitev družinskega dela. V Majda Hrženjak (ur.), Spremembe očetovstva: Moški med delom in starševstvom, str. 97 – 117. Ljubljana: Mirovni inštitut.

 

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>