Piše: Sonja Bezjak
Pod okriljem Mednarodnega sociološkega društva (ISA) je konec septembra 2025 potekala konferenca 11th International Conference On Social Science Methodology odbora RC33 – Research Committee on Logic and Methodology in Sociology. Konferenca je potekala v prostorih oddelka za družboslovne vede Univerze Friderika II v Neaplju, kjer so raziskovalke in raziskovalci v več kot 70 sekcijah razpravljali o različnih vidikih metodologije raziskovanja.
Zaupnost podatkov in zaščita raziskovalcev – dve plati istega kovanca
Na eni od sekcij so udeleženci in udeleženke razpravljali o zaupnosti in obdelavi občutljivih podatkov, zbranih s kvalitativnimi metodami. S primeri raziskovanja skrivnih obredov prehoda v vlogo študenta ali študentke, ekološkega kriminala v lokalnih skupnostih, izkušenj političnega preverjanja na Kitajskem (ang. political screening), raziskav o mafiji in boju proti njej so opozorili na pomen varstva identitete udeležencev raziskav. Opozorili pa so tudi na pogosto spregledan vidik varstva raziskovalk in raziskovalcev, ki raziskujejo družbeno neželena delovanja ali kazniva dejanja.
Kdo skrbi za raziskovalce?
V drugih sekcijah so tematizirali pomanjkljivo usposabljanje raziskovalk in raziskovalcev za delo z ranljivimi skupinami. Čeprav je skrb za dobro počutje udeležencev že prepoznana kot pomemben vidik etičnega raziskovanja, ugotavljajo, da se premalo pozornosti posveča skrbi za raziskovalce, ki delajo z občutljivimi skupinami. Poročali so, da po zahtevnih intervjujih, npr. raziskave, ki vključujejo ljudi z izkušnjo travme, ostanejo s pridobljenimi informacijami, vtisi in občutki sami. Identificirali so potreba po orodjih in veščinah za njihovo predelavo.
Je lahko raziskovalni dnevnik še en raziskovalni rezultat?
Razprava je tekla tudi o pomenu dokumentiranja vtisov, občutij, misli, ki jih nekatere raziskovalke in raziskovalci beležijo v osebnih dnevnikih in jih kasneje uporabijo tudi pri refleksiji in analizi obravnavanih pojavov. V razpravi so poudarjali pomen beleženja in analiziranja procesov, ki razkrivajo raziskovalca oziroma raziskovalko kot aktiven subjekt v raziskovalnem procesu, za razumevanje obravnavanih pojavov in njihovo analizo, pa tudi za refleksijo raziskovalnega pristopa. Po drugi strani pa so videli nemalo zadržkov, da bi tovrstno gradivo delili skupaj z drugimi raziskovalnimi rezultati, npr. v okviru podatkovne objave.
Arhivi kot podpora raziskovalkam in raziskovalcem
Z vidika uresničevanja načel odprte znanosti so obravnavane teme še kako pomembne. V Arhivu družboslovnih podatkov opažamo, da sta v kvalitativnem raziskovanju prav zaupnost in zaščita podatkov pogosto navedeni kot argument proti deljenju podatkov z drugimi. Dasiravno obstajajo utemeljene izjeme, ko gradiva ni mogoče deliti, se argument navaja tudi takrat, ko bi bilo mogoče z izbranimi posegi gradiva predstaviti tako, da so udeleženci ustrezno zaščiteni. Ugotavljamo, da je še vedno premalo znano, da arhivi družboslovnih podatkov, združeni v Konzorcij CESSDA, pomagamo pri uresničevanju načela »odprti, kolikor je mogoče in zaprti, kolikor je nujno«. Ponujamo podporo in preverjene rešitve, kot so pomoč pri oblikovanju informiranega soglasja,[1] omejeni režimi dostopa do podatkov (npr. samo za omejen krog raziskovalcev),[2] podporo pri zaščiti podatkov (npr. anonimizaciji)[3] in druge oblike podpornih storitev.
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki – ključ do kakovosti in ponovne uporabe
Ne le z vidika transparentnosti raziskovalnega procesa, ki ga raziskovalka in raziskovalec opišeta v podatkovni objavi in opremita z digitalnimi objekti (npr. vprašalnik, navodila za izvedbo intervjuja, transkripcija pogovora, smernice za anonimizacijo),[4] temveč tudi zaradi ohranjanja redkih in zanimivih podatkov velja vložiti dodaten trud že v fazi priprave načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Arhivi družboslovnih podatkov tudi tukaj nudimo podporo, ko organiziramo usposabljanja za pripravo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki. [5]
Kakovostni kvalitativni podatki imajo končno tudi potencial ponovne uporabe in lahko prispevajo pri hitrejšem napredovanju v spoznanjih.
[1] Glej priročnik CESSDA Data Management Expert Guide poglavje Protect: https://dmeg.cessda.eu/Data-Management-Expert-Guide/5.-Protect/Informed-consent
[2] Glej spletno stran ADP podstran Vrste dostopov: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/uporabi-podatke/vrste-dostopa/
[3] Glej priročnik CESSDA Data Management Expert Guide poglavje Anonymisation: https://dmeg.cessda.eu/Data-Management-Expert-Guide/5.-Protect/Anonymisation
[4] Glej primer: Amon Prodnik, Jernej (2025). Novinarstvo v socialistični Jugoslaviji in imaginariji medijev skozi občinstvo, 2022. https://doi.org/10.17898/10070
[5] Spremljajte npr. novice na spletnih straneh ADP in CESSDA.
