Osrednja tema konference Srce DEI 2024: Kako izkoristiti potencial raziskovalnih podatkov?

Pripravila: Irena Vipavc Brvar

V organizaciji Univerzitetnega računskega centra Univerze v Zagrebu (Srce) in v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu je med 16. in 19. aprilom v Zagrebu potekala konferenca Dnevi e-infrastrukture Srce DEI 2024, ki se je je udeležilo več kot 400 udeležencev, med drugimi sodelavka ADP.

Uvodoma je direktor Srca, Ivan Marić, poudaril, da je njihovo delo usmerjeno v znanstveno in akademsko skupnost, za katero gradijo sisteme in digitalne storitve in prav to je tisto, zaradi česar je akademski oblak Srca konkurenčna prednost.

Hrvoje Meštrić je v pozdravnem nagovoru v imenu Ministrstva za znanost in izobraževanje, pohvalil konferenco kot mesto, kjer se skupnosti približajo nacionalne politike in njihova uporaba, kot so e-infrastrukture, odprta znanost in raziskovalni podatki. Na področju spodbujanja odprte znanosti je napovedal skorajšnjo objavo smernic odprte znanosti, ki bodo promovirale načela in vrednote odprte znanosti ter omogočile učinkovitejše raziskovanje, boljše deljenje znanja in uporabo novih znanj v praksi.

Na panelu »Raziskovalni podatki – kako izkoristiti njihov polni potencial?«, je potekala razprava o izzivih, s katerimi se znanstveniki pri svojem delu srečujejo,  v fazi ustvarjanja, zbiranja in obdelave podatkov, zagotavljanja njihove kakovosti ter nujnosti opredelitve pogojev javne izmenjave in odpiranja podatkov. Pri svojem delu uporabljajo tako superračunalniške vire kot repozitorije in sisteme za shranjevanje, ki jim jih daje brezplačno ponuja Srce, velik izziv pa predstavlja strukturirano ravnanje s temi podatki, pri čemer so se strinjali, da je podpora specializiranih strokovnjakov za ravnanje s podatki na institucijah potrebna. Seveda je za to potrebno zagotoviti ustrezna dodatna sredstva. Generiranje, shranjevanje in odpiranje zbranih podatkov za nadaljnjo rabo je predpogoj za nadaljnjo uporabo naprednih tehnologij v znanosti ter napredek in krepitev hrvaške znanosti nasploh.

Za začetek zadnjega dne konference je s predavanjem o Uporabi umetne inteligence v izobraževanju občinstvo navdušila prof. dr. Denise Whitelock. V predavanju je razložila, kako je mogoče izboljšati inteligentne sisteme poučevanja in personalizirane povratne informacije z uporabo umetne inteligence (UI) za spodbujanje večje angažiranosti študentov in boljših rezultatov učenja ter s tem omogočiti učinkovitejše in uspešnejše izobraževalno okolje. V predstavljenem projektu so umetno inteligenco učili z zapiski in ocenami, ki so jih študenti tutorji pripravljali v zadnjih nekaj letih. Pri specifičnih temah je nujna priprava svojih baz vsebin, saj splošne baze UI ne bodo dale zadovoljivih rezultatov. O je opozorila tudi na etična vprašanja in predsodke, ki so značilni za umetno inteligenco. Prikazala je še pozitivne primere uporabe umetne inteligence pri oblikovanju in izdelavi gradiva za predavanja, pri čemer je poudarila, da je pri tem treba uporabljati kakovostne in preverjene podatke. Končna kontrola kakovosti rezultatov s strani učiteljev ostaja izjemno pomembna.

Zadnji dan konference je poleg delavnic potekalo tudi EOSC tripartitno srečanje. V prvem delu je bilo predstavljeno trenutno stanje odprte znanosti na Hrvaškem, rezultati pobude za hrvaški oblak odprte znanosti ter rezultati dela deležnikov odprte znanosti. Napovedane nacionalne smernice za odprto znanost bodo omogočile nadaljnje približevanje hrvaške znanosti evropski in določile potrebne spremembe kriterijev napredovanja, ki bodo hrvaške znanstvenike in raziskovalce spodbudili k uporabi načel odprte znanosti pri vsakodnevnem delu. Predstavniki Evropske komisije in Združenja EOSC so predstavili načrte za nadaljnji razvoj EOSCa. Te so usmerjene v vzpostavitev in medsebojno povezovanje vozlišč EOSC, ki so lahko institucionalna, nacionalna in regionalna. Ta vozlišča bodo omogočila večjo prepoznavnost storitev in virov, večjo interoperabilnost ter boljši izkoristek raziskovalnih podatkov.

V drugem delu tristranskega srečanja EOSC so udeleženci razpravljali o veščinah in kompetencah znanstvenikov in raziskovalcev, potrebnih za uporabo in razvoj odprte znanosti ter izkoriščanje vseh prednosti, ki jih ponuja. Izpostavljen je bil pomen podatkovne pismenosti, kakovostnega ravnanja s podatki ter ustvarjanja in deljenja odprtih in zanesljivih podatkov, ki je na Hrvaškem neobvezno, pa vendar v nekaterih raziskovalnih skupnosti vedno bolj stopa v prakso. Miro Pušnik iz CTK je predstavil tudi slovenski nacionalni projekt SPOZNAJ, v okviru katerega se izvajajo izobraževanja o različnih vidikih odprte znanosti in izgradnja mreže podatkovnih strokovnjakov na javnih zavodih in univerzah v Sloveniji. Razprava je potekala v smeri vključevanja obstoječih raziskovalnih infrastruktur, kot je Arhiv družboslovnih podatkov (izvajalec storitev za CESSDA ERIC), v projekt. Vsi eksperti s področja odprte znanosti v Sloveniji so tako ali drugače vključeni v pripravo učnih vsebin za bodoče podatkovne svetovalce in sodelujejo pri oblikovanju politik na slovenskih univerzah in raziskovalnih organizacijah.

V treh dneh je poleg naštetega potekalo še 6 tematskih sklopov: »Pogumni novi svet – ali smo pripravljeni na nove vrste kibernetskih groženj in napadov«, »Superračunalniki v raziskovanju in poučevanju: Kako vam lahko pomaga vaše srce«, »Znanstveno založništvo in dobre uredniške prakse««, »Evropske univerze – UNIC Združenje«, »Digitalizacija visokega šolstva – projekt e-Univerza« in »Inovacija izobraževalnega procesa s tehnologijami UI«. Izvedenih je bilo več kot dvajset delavnic, obiskovalci pa so si lahko ogledali več kot trideset posterjev, med drugim ARNESov »Pioneering the EOSC Node Model for Open Science Infrastructures: Perspective of ARNES«.

Vir: Održana konferencija Dani e-infrastrukture Srce DEI 2024 & Prezentacije Srce DEI 2024