ADP je del ekipe Univerze v Ljubljani, ki v okviru projekta Open4UA podpira uveljavljanje odprte znanosti v ukrajinski raziskovalno-izobraževalni skupnosti. Zanimivi projektni konzorcij sestavljajo največje ukrajinske visokošolske institucije, predstavniki nevladnih organizacij s področja znanosti, ukrajinsko ministrstvo za izobraževanje in znanost in nacionalna raziskovalna fundacija, med partnerji iz Evropske unije pa so mdr. Tehnična univerza v Delftu, Svobodna univerza v Bruslju in Eurodoc. Konzorcij krmari ekipa Lvovske politehnike na čelu z Oleksandrom Berežkom. Cilj projekta je pripraviti ukrajinske visokošolske institucije za delovanje v skladu z načeli odprte znanosti, s tem pa okrepiti njihovo odpornost in ustvarjalnost ter tako med povojnim okrevanjem podpreti na znanju utemeljene gospodarske dejavnosti. Zunanja podpora pri tem procesu je v vojnem obdobju še bolj pomembna zaradi omejenih virov, zmanjšanega financiranja in oteženega prenosa znanja.
Temelj odprte znanosti so spremembe politik na nacionalni in institucionalni ravni. Prav slednjim je bila posvečena delavnica, ki je prvi teden junija potekala v Ljubljani. Temeljila je na kompletu orodij za implementacijo odprte znanosti in prenovo vrednotenja, ki smo ga pripravili projektni partnerji. Orodja v pilotnem obdobju preizkušajo Državna univerza v Mariupolu, Državna pedagoška univerza v Berdjansku in Nacionalna medicinska univerza v Ternopilu, njihovi predstavniki pa so na delavnici poročala o napredku in izzivih.
Delavnica se je začela s predstavitvijo podatkovnega svetovanja na Univerzi v Ljubljani. Mojca Kotar je predstavila, kako deluje omrežje svetovalcev in kontaktnih oseb, ki ga podpira projekt Spoznaj, Urša Opara Kraševec in Mira Metljak pa sta opisali praktične izkušnje dela z raziskovalci na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za šport. Kot dobro izkušnjo sta izpostavili praktične delavnice o deljenju podatkov, ki jim vedno sledijo sveže objave podatkovnih nizov v Repozitoriju Univerze v Ljubljani. Ta ponuja zanesljivo hrambo, raziskovalcem pa prepušča odgovornost za kakovost in vsebino podatkov. V diskusiji je udeležence med drugim zanimala pravica do sekundarne objave za dela, objavljena v tujini, ki jo v Sloveniji omogoča Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (novela ZZrID-C).
Glede postopnega opuščanja faktorja vpliva so bile predstavnice UL bolj optimistične od Garetha O’Neilla (Technopolis Group), ki je vodil sekcijo o prihodnosti odprte znanosti. V uvodu je govoril o evropski politiki odprte znanosti, odprtem dostopu do publikacij, založniških praksah, potencialu Evropskega oblaka odprte znanosti in pristopom k reformi vrednotenja raziskovalnega dela. Vse tri univerze, udeležene v pilotnem preizkusu, so v drugem delu sekcije poročale, da so že sprejele strategijo odprte znanosti. Berdjanska univerza ima poleg tega tudi politiko o ravnanju z raziskovalnimi podatki in lastno predlogo načrta NRRP, pri oblikovanju pa je bila ključna podpora prorektorja. Projekt kljub vsemu ne vstopa v prazen prostor, saj so v Ukrajini že uveljavljene periodične publikacije z odprtim dostopom in repozitoriji za akademska besedila, nekatere zahteve glede deljenja rezultatov pa so že del razpisov za raziskovalna sredstva. Glede vrednotenja so povedali, da bo prispevek projekta ključen za razvoj, saj ocenjevanje raziskovalcev v Ukrajini trenutno določata oba financerja (ministrstvo in fundacija), nobena od univerz še ni članica združenja COARA, ternopilska univerza pa sicer ima prilagojen notranji proces ocenjevanja, vendar je njihova prioriteta vsekakor izobraževanje.
Preostanek prvega dneva je bil posvečen pripravi akcijskega načrta za implementacijo odprte znanosti. Predstavniki univerz so poročali o poteku dela: v Berdjansku so priporočila projekta že orodij že vpeljali v institucionalne politike in dodali kazalnike, ustanovili pa so tudi delovno skupino za podatkovno svetovanje in opredelili obseg ur, ki go bo imela na voljo za delo z raziskovalci. Ternopilska univerza načrtuje ustanovitev posebnega telesa, ki bo bdelo nad izvajanjem načel odprte znanosti na univerzi, posebnosti dela s pacienti pa jih postavlja pred vrsto vprašanj. Vpeljavanje novosti na mariupolski univerzi otežuje velika preobremenitev zaposlenih, saj univerza trenutno deluje na daljavo iz Kijeva. Vsem univerzam je skupno, da se srečujejo z odporom raziskovalcev, ki težko spreminjajo ustaljene prakse, zato se bodo v izhodišču posvetili ozaveščanju in podpirali usposabljanje.
Drugi dan delavnice se je začel s predstavitvijo usposabljanja o ravnanju s podatki in programsko opremo na delftski univerzi. Paula Martinez je izpostavila, da naslov usposabljanja namenoma ne poudarja, da gre za prakso, povezano z odprto znanostjo, saj je zaradi pogostega sodelovanja z industrijo njihova raziskovalna skupnost lahko zadržana pri odpiranju dostopa do raziskovalnih rezultatov, zaveda pa se pomena pravilnega dokumentiranja, verziranja itd. Bjørn Bartholdy je pojasnil, kako na delftski tehnični univerzi deluje služba za raziskovalne podatke in programsko opremo, v kateri je zaposlenih 13 podatkovnih svetovalcev. Ti podpirajo praktično implementacijo univerzitetnih politik glede raziskovalnih podatkov in programske opreme. Večino Bjørnovega dela trenutno predstavlja podpora pri pripravi načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki, najpogosteje pa sodeluje z doktorskimi študenti.
V drugem delu dneva so udeleženci pod vodstvom Ivana Pyshnograieva poglobili v ravnanje z raziskovalnimi podatki v projektnih priporočilih in diskutirali o praksah v Ukrajini oz. na univerzah, ki sodelujejo v pilotnem projektu. Na ternopilski univerzi nameravajo okrepiti varnost institucionalnega repozitorija in vključiti teme, povezane z ravnanjem s podatki, v izobraževanje na podiplomski ravni. Berdjanska univerza že upošteva načela CARE, saj njihovi raziskovalci pogosto delajo z občutljivimi podatki. Univerza je preseljena zaradi vojne, izkusili pa so tudi izgubo podatkov, zato se še bolj zavedajo, kako pomembna je varna hramba. Na mariupolski univerzi trenutno izvajajo analizo stanja in načrtujejo aktivnosti.
Projektnemu sestanku je tretji dan sledila diskusija o posebnostih habilitacijskega postopka v Ukrajini. Zbrane informacije bodo vključene v poročilo sveta Eurodoc. V nadaljevanju so se udeleženci posvetili generativni umetni inteligenci in pripravili odziv na predlog evropske strategije o umetni inteligenci v znanosti, sončno popoldne pa smo izkoristili za raziskovanje Ljubljane in Bleda, obisk živalskega vrta in voden ogled NUK.
Pester teden je v petek zaključila delavnica o načrtovanju prihodnosti odprte znanosti v Ukrajini: najprej so si udeleženci pod vodstvom Barbare Leitner (Amsterdam UMC) zamislili idealno stanje v letu 2035 in očrtali korake, ki bi lahko pripeljali do tja, nato pa se z veliko humorja, optimizma in odpornosti lotili še ukrepov v primeru najslabšega razvoja dogodkov, v katerem še lahko delujejo univerze. Tako udeleženci kot organizatorji smo bili zelo zadovoljni s potekom in rezultati razgibanega, delovnega tedna. Delavnica je bila ena od zadnjih priložnosti za srečanje vseh projektih partnerjev, naslednji dogodek, tokrat javni, bo zaključna konferenca v Kijevu jeseni prihodnje leto.
