Razmere hranjenja muzejskih predmetov v Sloveniji

Pišeta: dr. Ana Slavec (InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem) in Maša Kavčič (Zavod za varstvo kulturne dediščine)

Ko obiščemo nek muzej ali galerijo, danes navadno vidimo le izbor predmetov, ki jih ta poseduje. Večina inventarja se namreč nahaja v depojskih prostorih, ki niso dostopni laični javnosti. Kako so depoji organizirani, kakšne so klimatske razmere in v kakšne embalažne materiale muzeji uporabljajo za dolgotrajno pakiranje predmetov, je le nekaj vprašanj, ki smo si jih leta 2018 postavili v anketni raziskavi o razmerah hranjenja muzejskih predmetov v Sloveniji.

Raziskava je potekala v okviru zagonskega projekta Napredni materiali za ohranjanje kulturne dediščine, ki ga je financiral projekt InnoRenew in koordiniral Zavod za varstvo kulturne dediščine, eden izmed njegovih ciljev pa je bil razvoj pametne embalaže, ki bi muzejskim predmetom in zbirkam med transportom in dolgoročno hrambo zagotavljala ustrezne mikroklimatske pogoje.

Vprašalnik

V sklopu priprave vprašalnika smo si ogledali depoje (Slika 1) in opravili pogovore z zaposlenimi Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) in Narodnega muzeja Slovenije (NMS) ter pregledali literaturo in vire na temo hrambe muzejskih predmetov. Med drugim smo se oprli na pretekle evalvacije slovenskih muzejev (Goebl idr. 2010), na ocenjevalno orodje za muzejsko hrambo, ki sta ga leta 2011 razvila Mednarodni center za proučevanje ohranjanja in restavriranja kulturnih dobrin Unesco (ICCROM 2008) ter na izsledke projekta Re-org.

Vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskovalnih vprašanj, je obsegal 78 vprašanj, razporejenih v pet sklopov: 1. organizacija muzejskih depojev in načini hrambe muzejskih predmetov, 2. uporaba sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC), 3. klimatski pogoji in razmere v depojih, 4. uporaba embalaže za dolgotrajno hrambo muzejskih predmetov ter 5. prevoz muzejskih predmetov.

Zbiranje podatkov

K sodelovanju smo povabili 89 enot. Seznam smo sestavili pretežno na podlagi spletne strani Museum.si, ki smo ga dopolnili s štirimi enotami s kontaktnega seznama Slovenskega etnografskega muzeja ter dvema enotama s seznama Ministrstva za kulturo. Naknadno smo 13 enot izločili zaradi neustreznosti. Od preostalih 76 je sodelovalo 61 enot, torej smo dosegli 80-odstotno stopnjo sodelovanja.

Od sodelujočih muzejev je bilo 17 t.i. nacionalnih (muzeji, katerih ustanoviteljica je  država) in 44 pooblaščenih, 36 jih sodi v kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, 25 pa v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija. Pri 28 muzejih je vprašalnik izpolnil kustos, pri 16 direktorji, v ostalih primerih pa so vprašalnike izpolnili konservatorji-restavratorji ali drugi strokovnjaki in tehniki. 

Rezultati

Raziskava je pokazala, da večina muzejev spremlja klimatske razmere v depojih ter pri izbiri opreme in embalažnih materialov upošteva strokovne smernice. Povprečen depojskih prostor slovenskih muzejev je po velikosti relativno majhen in zato obvladljiv.

Večina muzejev hrani večje število predmetov v odprtih pohištvenih sistemih, kot so regali in police, le manjše število pa je v zaprtih pohištvenih sistemih, kot so predalniki ali omare, ali pa brez pohištva. Tako zaprti kot odprti sistemi so največkrat izdelani iz kovine, obdelane z zaščitnimi premazi, sledita pa prašno barvano pohištvo specializiranih proizvajalcev in iverka.

Občutljivejši predmeti so pogosteje shranjeni v zaprtih sistemih, medtem ko so manj občutljivi lahko v odprtih pohištvenih sistemih. V obeh pa so predmeti lahko izpostavljeni številnim okoljskim dejavnikom. V odprtih pohištvenih sistemih predvsem prahu, sledijo pa večja nihanja temperature in vlage, medtem ko so v zaprtih sistemih na prvem mestu nihanja temperature in šele nato vlaga in prah.

Večina muzejev poroča, da ima vsaj občasno težave z vzdrževanjem stabilnih klimatskih razmer. Veliko pozornosti namenjajo predvsem spremljanju temperature in vlage, medtem ko so drugi dejavniki pogosto spregledani.

Del muzejev ne uporablja trajnih materialov priporočenih za muzejske predmete. Mnogi muzeji se zavedajo  neprimernosti manj oz. neustreznih embalažnih materialov, zato predmete od embalaže ločijo z dodatno bariero. Po mnenju anketirancev bi veliko predmetov moralo imeti namensko embalažo, a je nimajo. Večina muzejev v letu 2017 nakupu embalaže in vlaganju v opremo za depo ni namenila nobenih finančnih sredstev.

Med rezultati izpostavljamo vrednotenje različnih lastnosti embalaže za muzejske predmete (Slika 2). Večina anketiranih daje prednost negorljivosti ter možnosti enostavne obdelave in večkratne uporabe. Za večji del muzejev sta pomembni tudi možnost uporabe brez orodij ali lepil ter možnost samostojnega oblikovanja, pa tudi prisotnost bariernih snovi in inertnost, medtem ko so ostale lastnosti manj pomembne ali sploh nepomembne.

Uporaba raziskovalnih rezultatov in podatkov

Podatki raziskave so dostopni v Arhivu družboslovnih podatkov. Uporabljeni so bili za pripravo poročila o raziskavi in znanstvenega članka v Glasniku Slovenskega etnološkega društva (SED). V okviru projekta je bila predvidena tudi izvedba klimatskega eksperimenta z modelnimi vzorci, izdelanimi na podlagi raziskav izbranih dediščinskih predmetov in razvitim naprednim materialom za pakiranje muzejskih predmetov, vendar zaradi pomanjkanja sredstev tega dela projekta nismo realizirali. Naši podatki so gotovo dobro izhodišče za raziskovalce, ki bi se lotili podobnih izzivov.

V nadaljnjih raziskavah bi bilo treba anketne podatke dopolniti še s senzorskimi ter jih na tej podlagi evalvirati. Tovrstni podatki bi pripomogli tudi pri morebitnih nadaljnjih testiranjih vpliva različnih vrednosti klimatskih dejavnikov na specifične muzejske predmete.

Podatkovna objava
Slavec, A. in Kavčič, M. (2023). Razmere hranjenja muzejskih predmetov v Sloveniji, 2018 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: HRAMUP18. https://doi.org/10.17898/ADP_HRAMUP18_V1

Drugi viri
Goebl, R., Waltl, C., Mikuž, M., & Oven, M. (2010). Evalvacija slovenskih muzejev: 2006-2008: zaključno poročilo (str. 2 zv.). Služba za premično dediščino in muzeje, Narodni muzej.
Slavec, A., & Kavčič, M. (2023). Razmere hranjenja in uporaba embalažnih materialov v depojih slovenskih muzejev. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 63(2), 58–74. https://cdn.domdesign.com/users/SEDDrustvo/Site/sites/sed-drustvo.si/modules/Domino/Files/glasnik-63-2-2023-1.pdf
International Centre for the Study of the Preservation and Restoration of Cultural Property. (2008). Preventive conservation of collections in storage: a user-friendly assessment tool for museum storage. https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000186245.locale=en