Spletni seminar, ki ga je organiziral ADP, je predstavil rezultate raziskovalnega projekta Podnebno nevtralna in pametna mesta, pri katerem so podatke družboslovnih raziskav povezali s podatki o podnebju, da bi razkrili kompleksnost podnebnih sprememb in njihovih družbenih posledic.
Glavni cilj projekta je bila integracija podatkov o stališčih in vrednotah posameznikov s podnebnimi podatki mest v katerih živijo. Tako povezovanje podatkov je prispevalo k poglobljenemu raziskovanju te tematike. Znanstveniki so raziskovali razmerje med podnebjem, kakovostjo zraka in družbenimi odzivi z namenom razumevanja, kako osebne izkušnje podnebnih skrajnosti vplivajo na stališča do podnebnih vprašanj.
David Rayner (SND) in Hilde Orten (Sikt) sta ponudila dragocen vpogled v proces integracije podatkov, pri čemer sta poudarila pomen izkoriščanja naprednih metodologij za združevanje podatkov. V projektu so uporabili podatke Evropske družboslovne raziskave, Evropske Agencije za okolje in Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi. Ekipa je skrbno obdelala podatke o onesnaženosti zraka in meteorološke podatke.
Benjamin Beuster (Sikt) je osvetlil pomen standardov za metapodatke pri opisovanju procesa integracije podatkov. Uporaba standardov, kot sta DDI in inovativni CDI, je olajšala preglednost in ponovljivost vsebin.
Predstavitev prototipnega orodja je prikazala, kako lahko raziskovalci dostopajo do integriranih podatkov in raziskujejo spremenljivke in kazalnike. Vmesnik uporabniku zagotavlja prijazno platformo za pregledovanje podatkov in sestavljenih indikatorjev, kar omogoča odkrivanje povezav med podnebjem, kakovostjo zraka in družbenimi stališči.
V razmišljanju o zaključkih in ugotovitvah projekta je Arofan Gregory (Sikt) poudaril ključno vlogo metapodatkov, ki sledijo načelom FAIR, v meddomenskih raziskavah. Načela FAIR, namenjena izboljšanju raziskovalnih praks, so pomembna za znanstveno obravnavo globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe. Projekt je zaznal izzive pri standardizaciji metapodatkov raziskav, pri čemer je poudaril potrebo po bogatih, standardiziranih metapodatkih, ključnih zlasti za razumevanje podatkov na področjih, ki niso primarna področja raziskovalca. Kljub napredku pri dostopnosti podatkov ostajajo izzivi pri pravnih in organizacijskih pogojih za interoperabilnost podatkov, kjer se izpostavlja potreba po usklajeni infrastrukturi in licenciranju.
Spletni seminar je prikazal prednosti meddisciplinarnega sodelovanja pri nadgradnji znanja in naslavljanju kompleksnih globalnih izzivov. Z združevanjem družboslovnih in podnebnih znanosti raziskovalci utirajo pot k bolj trajnostni in odporni prihodnosti. Sodelovalni duh in inovativna metodologija, predstavljene na spletnem seminarju, sta navdušila udeležence za nove poti raziskovanja in sodelovanja pri naslavljanju perečih družbenih in podnebnih izzivov.
>>>> Video posnetek in prosojnice seminarja so dostopne na spletni strani projekta EOSC Future. <<<<
Objave:
Beuster B, Orten H (2023) DDI-CDI-Workflow description of the EOSC Future WP6 Task 3, Science Project 9 ‘Climate Neutral and Smart Cities’. ARPHA Preprints. https://doi.org/10.3897/arphapreprints.e116667
Orten H, Rayner D, Stavestrand E, Alfredsson I, Lace I, Vipavc Brvar I, Dolinar M, Wackerow J, Clark H (2023) Climate and Air Quality Indices for the European Social Survey. ARPHA Preprints. https://doi.org/10.3897/arphapreprints.e114675
Agasøster B, Harrison E, Orten H (2023) Climate Neutral and Smart Cities, combining data about city people and their physical environment. ARPHA Preprints. https://doi.org/10.3897/arphapreprints.e107872
Gregory A, Wackerow J, Orten H (2023) Reuse and Reproducibility: Describing Cross-Domain Research Data in the Science Project Climate Neutral and Smart Cities. ARPHA Preprints. https://doi.org/10.3897/arphapreprints.e115047
Harrison E (2004) Climate and Air Quality Data in Attitudinal Research: A Feasibility Use-Case. Zenodo. https://zenodo.org/doi/10.5281/zenodo.10581885
