Ana Slavec, InnoRenew CoE
raziskavo OPSIDP21 med podjetji v Avstriji in Sloveniji
Inovativnost podjetij v gozdno-lesnem sektorju je ključna za ohranjanje koraka z naraščajočo mednarodno konkurenco, poleg tega pa imajo inovacije v tem sektorju pomembno vlogo pri prizadevanju za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih vplivov (Hurmekoski in drugi 2019, Lipiäinen & Vakkilainen, 2021). Na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE smo na temo inovativnost podjetij v tem sektorju izvedli dve presečni anketni raziskavi.
Najprej smo v okviru zagonskega projekta Oživljanje tradicionalne industrije: model odprtega inoviranja v slovenskem pohištvenem sektorju leta 2019 izvedli raziskavo o inovacijskih dejavnostih slovenskih podjetij v gozdno-lesni verigi (INDEP19), katere cilj je bil prepoznati prakse inoviranja v tem sektorju, vključno z mikropodjetji, ki so izključena iz uradnih statistik o inovacijah. Nato smo leta 2021 v sodelovanju z raziskovalci Inštituta za okoljske sistemske znanosti na Univerzi v Gradcu v okviru bilateralnega projekta Inovacijske aktivnosti avstrijskih in slovenskih podjetij v gozdno-lesni verigi izvedli raziskavo o odnosu podjetij v teh dveh državah do podnebnih sprememb ter o drugih dejavnikih, ki vplivajo na inovacijske aktivnosti podjetij v teh dveh državah povezane z blaženjem in prilagajanjem podnebnim spremembam (OPSIDP21).
Vprašalnik
Večina vprašanj v anketi INDEP19 je temeljila na vprašalniku Eurostatove raziskave Community Innovation Survey (CIS), ki jo izvaja tudi Statistični urad RS, in sicer pod imenom Inovacijska dejavnost v industriji in izbranih storitvenih dejavnostih. Iz ankete CIS smo vključili vprašanja o geografskih trgih (V1), strategijah (V2), inovacijah proizvodov (V3, V4, V5) in postopkov (V6), inovacijskih dejavnostih (V7, V8), virih informacij (V9), sodelovanju z drugimi podjetji ali ustanovami (V10), inovacijah na področju organizacije in trženja (V11), razlogih za neizvajanje inovacijskih dejavnosti (V12, V13, V14), inovacijah z okoljskimi koristmi (V16) in vzpostavljenimi vzvodi za zmanjševanje okoljskih vplivov (V18), zaščiti pravic intelektualne lastnine (V20), o prometu (V21), prihodkih prodaje izven države (V22), odstotku proračuna za raziskave in razvoj (V23) in povprečnem številu zaposlenih.
Dodali smo tudi nekaj lastnih vprašanj, in sicer o inovacijah, povezanih s procesom digitalizacije podjetij (Q15) in s koristmi za zdravje (Q17), uporabi stranskih produktov proizovodnje oziroma lesenih materialov (Q19), številu zaposlenih s terciarno izobrazbo in na položaju razvojne in inovacijske dejavnosti (Q25), ter o usposobljenosti zaposlenih (Q26). Vprašanje Q19 je bilo različno ubesedeno glede na primarno dejavnost podjetja, zato smo objavili štiri različice vprašalnika.
Vprašalnik ankete OPSIDP21 smo pripravili v angleškem jeziku ter ga nato prevedli še v nemščino in slovenščino. Po presejalnem vprašanju, kdaj je bilo podjetje ustanovljeno (sklop A), so sledili trije sklopi vprašanj o stopnji zaskrbljenosti, stališčih in obnašanju anketirancev v zvezi s podnebnimi spremembami na ravni posameznika (sklop B), podjetja (sklop C) in sistema (sklop D). Nekaj vprašanj je temeljilo na predhodnih podobnih študijah, ki so jih izvedli Karppinen (2005) ter Thompson in Hansen (2013). Sledil je sklop E, v katerem smo najprej postavili nekaj izbranih vprašanja iz CIS, in sicer o strategijah (E1), inovacijah proizvodov in postopkov (E2, E3, E4), nato pa še lastno vprašanje o tem, ali so bile katere izmed inovacij povezane s podnebnimi spremembami. V sklopu F smo spraševali o značilnostih podjetij (sektor, povprečno število zaposlenih, prometu, deležu proračuna za raziskave in sedežu podjetja), v sklopu G pa o značilnostih respondentov (naziv delovnega mesta, spol, leto rojstva, trajanje zaposlitve).
Vzorec in zbiranje podatkov
V anketi INDEP19 so bila populacija aktivna podjetja ustanovljena pred januarjem 2016, ki so bila v eni izmed izbranih sedmih kategorij po Statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v EU. Seznam smo pripravili na podlagi registra podjetij bizi.si. Po izločitvi nedelujočih podjetij, podjetij v stečaju ali likvidaciji ter neustreznih pravnih oblik je vzorčni okvir zajemal 7123 podjetij, za katera smo imeli poštni naslov, za skoraj tretjino pa tudi e-poštni naslov.
Ker smo pričakovali nizko stopnjo odgovora, smo se odločili vabilo k sodelovanju poslati kar vsem podjetjem, pri čemer smo kombinirali poštno in spletno anketiranje. Kot prikazuje Slika 2, smo poslali do en poštni opomnik ter do štiri prek elektronske pošte, nekaj enot pa smo poklicali tudi po telefonu.
Za anketo OPSIDP21 smo zbiranje podatkov omejili na spletno anketo, zato smo seznam zožili na podjetja z delujočim e-poštnim naslovom, vzporedno pa razširili še na podjetja ustanovljena po letu 2016 in avstrijska podjetja na seznamu pripravljenem na podlagi registra firmeninfo.at. Vabilo k sodelovanju v spletni anketi smo poslali 3048 avstrijskim in 2294 slovenskim podjetjem v izbranih dejavnostih.
Izpolnjen anketni vprašalnik raziskave INDEP19 smo po pošti ali po spletu prejeli od 294 podjetij, podrobnosti metodologije in porazdelitev odgovorov za vsa vprašanja so predstavljene v poročilu Slavec in Burnard 2021. V raziskavi OPSIDP21 je sodelovalo 123 predstavnikov avstrijskih in 170 predstavnikov slovenskih podjetij, njihovi odgovori pa so objavljeni v poročilu Slavec in drugi 2023.
Podcenjena inovativnost mikro-podjetij v gozdno-lesnem sektorju
Ker je bil eden izmed povodov za raziskavo odsotnost podatkov o podjetjih z manj kot desetimi zaposlenimi (t.i. mikropodjetja), smo se v analizah fokusirali predvsem na primerjavo njihove inovativosti z malimi in srednjimi podjetji (MSP), ki so zajeta tudi v uradnih statistikah. Velikih podjetij je bilo v vzorcu premalo za primerjavo, zato so bila izločena iz analize. Na podlagi rezultatov primerjave sem v revii Sustainabiliy objavila znanstveni članek o podcenjenosti inovativnosti mikropodjetij v slovenskem gozdno-lesnem sektorju (Slika 3).
Rezultati kažejo, da MSP v primerjavi z mikropodjetji dajejo večjo pomembnost strategiji doseganja novih skupin potrošnikov, inovacijam podpornih dejavnosti in sodelovanju z dobavitelji opreme, materialov, komponent in programske opreme. Po drugi strani pa imajo mikropodjetja višji delež pri uvedbi novih ali bistveno izboljšanih storitev. Pri nekaterih indikatorjih so bile zaznane tudi razlike glede na velikost mikropodjetij. V enih primerih so mikropodjetja z dva do devet zaposlenimi imela podoben delež odgovorov kot MSP, in sicer pri strategiji izboljšanja obstoječih izdelkov in uvajanju novih ali bistveno boljših izdelkov, medtem ko je bil delež pri podjetjih z največ enim zaposlenim nižji. V drugih primerih pa imajo mikroodjetja z dva do devet zaposlenimi ne le višji delež kot mikropodjetja z manj kot dva zaposlenima, ampak tudi višji kot MSP, in sicer to velja pri inovacijah v distribucijskih metodah in storitvenih inovacijah izvedenih s prilagajanjem ali spremembo procesov, ki so jih prvotno razvila druga podjetja ali organizacije. Pri nobeni postavki pa mikropodjetja z največ enim zaposlenim niso bila bolj inovativna od podjetij z dvema ali več zaposlenimi.
Eno izmed vprašanj, ki smo jih vključili v primerjavo, je bilo, ali je imela katera izmed njihovih inovacij okoljske koristi (V16). Postavili smo ga le 121 podjetjem (30 % vseh), ki so imela vsaj eno inovacijo katerekoli vrste. Skoraj polovica inovatorjev je uvedla inovacije, s katerimi so zmanjšali onesnaževanj zraka, vode, hrupa in tal (48 %) ali rabo energije (47 %). Sledili so podaljšana življenjska doba izdelkov z dolgotrajnejšimi in trajnejšimi produkti (38 %) in recikliranje odpadkov, vode ali materialov za lastno uporabo ali prodajo (36 %), medtem ko je najmanj (le 20 %) podjetij delež fosilne energije nadomestilo z obnovljivimi viri energije (Slika 4).
Statistično značilne razlike med podjetji z deset in več zaposlenimi in mikropodjetji so se pokazale samo pri dveh indikatorjih. Pri malih in srednjih podjetjih je višji delež tistih, ki so zmanjšala rabo energije ali ogljični odtis (67 %) v primerjavi z mikropodjetji, tako tistimi z 2-9 zaposlenimi (45 %) kot manj (29 %), medtem ko je pri recikliranju odpadkov, vode ali materialov delež pri mikrodjetjih višji kot pri malih in srednjih podjetjih (34 %), vendar le za mikropodjetja z vsaj dvema zaposlenima (52 %), medtem ko je pri tistih z manj kot dvema delež precej nižji (17 %).
Odnos slovenskih in avstrijskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju do podnebnih sprememb
V anketi OPSIDP21 smo že na začetku ankete podjetja vprašali, kako zaskrbljena so zaradi podnebnih sprememb. Kot prikazuje Slika 5, jih je večina vsaj dokaj zaskrbljenih, pri čemer je ta delež v Sloveniji (84.1 %) statistično značilno višji kot v Avstriji (73.2%). Razlog bi lahko bile razlike v strukturi podjetij, vendar pri kontroli glede na sektor in število zaposlenih nismo zaznali povezanosti z zaskrbljenostjo.
V nadaljevanju smo podjetja prosili še, da na lestvici od 1 (močno se ne strinjam) do 5 (močno se strinjam) ocenijo strinjanje z nizom izjav o dojemanju podnebnih sprememb kot priložnosti ali grožnje na ravni podjetja, sektorja znotraj države in sektorja na globalnem nivoju. Kot prikazuje Slika 6, zaznava priložnosti in nevarnosti narašča s prostorsko oddaljenostjo, saj je na globalni ravni statistično značilno višje kot na nacionalni ravni ter na slednji višje kot na ravni podjetja.
Preliminiarne rezultate analize te ankete smo lani novembra predstavili in objavili v zborniku Slovenskega sociološkega srečanja, ki je potekalo na temo Socio-ekološka transformacija. Tako na podlagi podatkov ankete INDEP19 kot OPSIDP21 je v procesu recenzije ali priprave še več drugih prispevkov. Prav tako jih lahko v svojih raziskavah uporabijo tudi drugi uporabniki Arhiva družboslovnih podatkov.
Prispevek si lahko ogledate tudi na Metini listi.
Viri in literatura
Evropska komisija. (2008). NACE Rev. 2. Statistical classification of economic activities in the European Community. Eurostat Methodologies and Working papers. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5902521/KS-RA-07-015-EN.PDF
Evropska komisija. (2010). Europe 2020: A strategy for smart, sustainable and inclusive growth. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX%3A52010DC2020
Eurostat. (2016). Community Innovation Survey 2016 (CIS2016) (inn_cis10): Reference Metadata in Euro SDMX Metadata Structure (ESMS). Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/EN/inn_cis10_esms.htm
Eurostat. (2018). Community Innovation Survey 2018 (CIS2018) (inn_cis11): Reference Metadata in Euro SDMX Metadata Structure (ESMS). Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/inn_cis11_esms.htm
Hurmekoski, E., Smyth, C. E., Stern, T., Verkerk, P. J., & Asada, R. (2021). Substitution impacts of wood use at the market level: A systematic review. Environmental Research Letters, 16(12), 123004. https://doi.org/10.1088/1748-9326/ac386f
Karppinen, H. (2005). Forest owners’ choice of reforestation method: An application of the theory of planned behavior. Forest Policy and Economics, 7(3), 393–409. https://doi.org/10.1016/j.forpol.2003.06.001
Lipiäinen, S., & Vakkilainen, E. (2021). Role of the Finnish forest industry in mitigating global change: Energy use and greenhouse gas emissions towards 2035. Mitigation and Adaptation Strategies for Global Change, 26(2), 9. https://doi.org/10.1007/s11027-021-09946-5
Slavec, A. in Burnard, M. (2021). Inovacijske dejavnosti slovenskih podjetij v gozdno-lesni verigi, 2019 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: INDEP19. https://doi.org/10.17898/ADP_INDEP19_V1
Slavec, A. in Burnard, M. (2021). Poročilo o raziskavi o inovacijskih dejavnostih v gozdno-lesni verigi. Izola: InnoRenew CoE, 2021. Dostopno na: https://zenodo.org/record/4685956
Slavec, A. (2022). Underrated innovativeness of micro-enterprises compared to small to medium enterprises in the Slovenian forest-wood sector. Sustainability 4 (1991), 1-17. https://doi.org/10.3390/su14041991
Slavec, A., Moreno Torres, M. in Stern, T. (2022). Odnos do podnebnih sprememb in inovacijske dejavnosti slovenskih in avstrijskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju, 2021 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: OPSIDP21. https://doi.org/10.17898/ADP_OPSIDP21_V1
Slavec, A., Primožič, L., Hoeben, A., Moreno Torres, M., in Stern, T. (2022). Odzivanje slovenskih in avstrijskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju na podnebne spremembe. V: Ignjatović, M. (ur.), Kanjuo-Mrčela, A. (ur.), Kuhar, R. (ur.). Socio-ekološka transformacija : Slovensko sociološko srečanje. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo, 2022, 120-126. Dostopno na: https://www.sociolosko-drustvo.si/wp-content/uploads/2022/11/SSD-ZBORNIK-PRISPEVKOV-22-WEB-OK.pdf
Slavec, A., Primožič, L., Hoeben, A., Moreno Torres, M., in Stern, T. (2023). Report on the survey on attitudes towards climate change and innovation activities of Slovenian and Austrian companies in the forest-wood sector. Izola: InnoRenew CoE, 2021. Dostopno na: https://zenodo.org/record/7790082Thompson, D. W., & Hansen, E. N. (2013). Carbon Storage on Non-industrial Private Forestland: An Application of the Theory of Planned Behavior. Small-Scale Forestry, 12(4), 631–657. https://doi.org/10.1007/s11842-013-9235-5
