Med 2. in 4. novembrom 2020 je potekala letna konferenca združenja OPERAS. Kot številne druge v tem obdobju, je tudi ta potekala preko spleta.
OPERAS je raziskovalna infrastruktura, ki podpira odprto znanstveno komuniciranje na področju družbenih in humanističnih ved v evropskem raziskovalnem prostoru. Projekt TRIPLE, v katerem sodeluje tudi ADP, razvija evropsko, večjezično platformo, ki bo kot enotna vstopna točka omogočala raziskovanje, iskanje, dostop in ponovno uporabo literature, podatkov, projektov in profilov raziskovalcev. Platforma GOTRIPLE bo namenska storitev OPERAS infrastrukture.
Konferenca se je začela s panelom na temo »Kako zagovarjati družbene in humanistične vede«, kjer je Jane Ohlmayer zavzela stališče, da šele, ko govorimo o resnično interdisciplinarnem pristopu, bomo lahko rešili izzive, s katerimi se Evropa sooča na področjih zdravja, prehrane in kmetijstva, podnebnih sprememb, tehnoloških inovacij in varnosti. V branje predlagamo priporočila, ki so jih pripravili znotraj projekta SHAPE-ID.
V nadaljevanju je Jack Spaapen izpostavil nujo, da umetnost, humanistika in družboslovje stopijo skupaj in tako pomagajo pri reševanju družbenih izzivov. Združimo naj znanja, ki jih imamo in pomagamo politiki pri odločitvah. Pri reševanju izzivov lahko pripomorejo umetnost, humanistika in družboslovje. Ti izzivi bodo v nadaljevanju samo še bolj zahtevni. Različna področja raziskovanja moramo povezati že v nacionalnih programih znanosti. Kot primer je navedel zmanjševanje CO2 odtisa, ker bomo tehnološko to lahko zmanjšali z avtomatiziranimi vozili, izziv pa bo ugotoviti in usmerjati delovanje ljudi.
Tudi Nina Kancewicz-Hoffma je govorila o vrednostih družbenih ved pri reševanju ključnih evropskih dilem. Skozi različne projekte in dela Evropske znanstvene fundacije so skušali svoja dognanja predstaviti Evropskim politikom. Cilj delavnic, ki so jih izvajali je bilo neposredno vplivati na evropske politike na področjih, kjer so financirani projekti s področja družboslovja in humanistike imeli pomemben prispevek obenem pa zagotoviti vidnost in vpliv financiranih raziskav. Izvajalci so sicer bili nekoliko razočarani nad udeležbo odločevalcev vendar se zavedajo, da je to dolgotrajen proces. Še najbolje so se izkazale večerne razprave in dogodki, ki so bili dodani drugim dogodkom za odločevalce.
Panelisti so poudarili pomembnost zaupanja, odprtosti pa tudi prijaznosti in strasti ter zaupanja v rezultate.
Med pomembnimi temami dogodka so bile tudi številne razprave o Planu S in vplivu na odprto dostopne revije in knjige. Drugi dan dogodka je Johan Rooryck, ki je sicer izvršni direktor Koalicije S, predstavil svoje izkušnje pri preoblikovanju revije Lingua v revijo v odprtem dostopu Glossa. Preoblikovanje je trajalo nekaj let in ponudilo kar nekaj izzivov, pa vendar je vrednost revije v skupnosti, ki jo predstavlja. Revija sedaj pri objavah sledi načelom FAIR. Več o zgodbi tukaj.
Mare Jurić in Iva Melinščak Zlodi iz Univerze v Zagrebu sta predstavila prve ugotovitve OPERAS-P projekta na področju trenutnih praks, navad in vprašanj v znanstvenem objavljanju. Založniki se poslužujejo različnih poslovnih modelov, kjer izdajo publikacij finančno podpirajo institucije; izdaja se ponekod delno financira tudi iz javnih nepovratnih sredstev, preko projektnega financiranja in delno tudi komercialne prodaje. Seveda je to odvisno od regije in discipline, ki jih revija zajema, pa tudi od tipa organizacije pod katerim okriljem revija izhaja in ne nazadnje od velikosti potencialne javnosti, torej tudi jezika publikacije.
Večjezičnost in objave v maternem jeziku raziskuje tudi Delfim Leão. Leão, na podlagi raziskave, ki jo je opravil v okviru projekta OPERAS-P, kot prednosti objave v maternem jeziku navaja: enostavnost izražanja pri pisanju, hitrejša in natančnejša znanstvena produkcija, dostopnost in razširjanje na nacionalni ravni. Kot negativne pa navaja: omejenost mednarodne vidnosti, omejenost znanstveni vpliv rezultatov. Medtem pa kot prednosti objavljanja v angleščini raziskovalci navajajo mednarodno vidnost, standardizacijo, sprejetje v mednarodnih znanstvenih revijah, kot minuse pa navajajo omejeno jezikovno spretnost, da je objavljanje v tujem jeziku zamudno in velikokrat vključuje visoke stroške prevajanja. V raziskavi je negativni vpliv objavljanja v maternem jeziku navedlo več kot polovica vprašanih.
Sekcijo sta zaključila Maciej Mariel, Marta Błaszczyńska s predstavitvijo OPERAS Innovation Lab, kjer ocenjujejo sedanje prakse pisanja v družboslovju in humanistiki s pregledom literature, študije primerov inovativnih praks in intervjuji z zainteresiranimi stranmi. To delo bo osnova za prihodnje inovativne storitve, ki jih je razvil OPERAS. Več v prispevku.
Konferenca se je zaključila s panelom na temo “Kako naj se infrastrukture s področja družboslovja in humanistike spoprimejo z izzivi odprte znanosti”. Panel je otvoril Kostas Glinos, vodja enote za odprto znanost pri Evropski komisiji. Glinos je izpostavil potrebo po zadostnem znanju na vseh stopnjah raziskovalnega procesa, ne le potrebo po izobraževanju raziskovalcev o ravnanju z raziskovalnimi podatki, ampak to začeti učiti že študente. Trenutni izobraževalni sistem ne podpira sodelovanja in ne nagrajuje odprte znanosti.
V nadaljevanju pa so vodilni iz raziskovalnih infrastruktur CESSDA (Ron Dekker), DARIAH (Jennifer Edmond) in CLARIN (Franciska de Jong) razpravljali o vprašanjih, povezanih z odprtimi publikacijami, ocenjevanjem raziskav, upravljanjem podatkov, interdisciplinarnostjo in manjkajočimi kompetencami. Nekaj uporabnih vsebin: DARIAH Smernice za odprti dostop, Pragmatični vodnik za odprte podatke v humanistiki, DARIAH Open Blog.
Ron Dekker meni, da odprta znanost pomeni nov pristop deljenja rezultatov raziskav. Pravi, da družboslovja in humanistike naj ne obravnavamo kot stranski produkt znanosti in nadaljujmo z odprto znanostjo, s čimer bomo pospešili proces ustvarjanja in proizvodnje znanja. Zanj načela FAIR vključujejo tudi ponovljivost in preglednost rezultatov, pri čemer je pomembna tudi kakovost. Tu pomembno uredniško vlogo nad objavljenimi rezultati raziskav opravljajo raziskovalne infrastrukture.
Več o konferenci najdete na spletni strani.
