Piše: Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je maja 2017 znanje glede podpore visokošolskih knjižnic odprti znanosti posredovala 21 knjižničarjem in drugim sodelavcem univerz iz 11 evropskih držav, ki so se udeležili Erasmus+ mobilnosti osebja za usposabljanje 2017.
Vabljeni predavatelji so udeležence seznanili, kakšno podporo lahko visokošolske knjižnice nudijo raziskovalcem pri uresničevanju odprtega dostopa do publikacij in do raziskovalnih podatkov ter pri izgradnji in upravljanju nekaterih infrastruktur za odprto znanost. Več v nadaljevanju.
Dr. Meta Dobnikar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je predstavila nacionalno strategijo odprtega dostopa, ki jo je Vlada RS sprejela leta 2015.
Dr. Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani, je predstavila odprto znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru. Na usmeritev večjega števila raziskovalcev v odprto znanost bodo vplivali sprememba vrednotenja raziskovalne dejavnosti, ustreznejši avtorskopravni okvir in preoblikovanje znanstvene komunikacije iz naročniškega v odprtodostopen poslovni model. Slovenija oblikuje in vzpostavlja informacijske raziskovalne infrastrukture, procese in politike na nacionalni ravni (COBISS.SI, SICRIS, konzorciji za elektronske vire, sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature, nacionalna referenčna točka za dostop do in hranjenje znanstvenih informacij, nacionalna strategija odprtega dostopa). V Sloveniji bo potrebno vzpostaviti (nacionalno) infrastrukturo za odprte raziskovalne podatke, portal znanstvenih in strokovnih revij, sistem pomoči (s sodelovanjem knjižničarjev javnih raziskovalnih organizacij) in trajno upravljanje ter hranjenje odprtih publikacij in raziskovalnih podatkov.
Mag. Mirjam Kotar, Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, vidi vlogo visokošolske knjižnice v podpori shranjevanju in dajanju objav raziskovalcev na voljo javnosti preko repozitorija, v katerem se zbirajo tudi zaključna dela študija ter revije in druge publikacije, ki jih izdaja univerza. Knjižnica lahko obvešča in svetuje glede različnih vidikov odprtega dostopa ter glede vrednotenja raziskovalne dejavnosti in podpira založniško dejavnost univerze. Raziskovalci so najpogosteje zaskrbljeni glede odmevnosti (citiranja) njihovih odprtodostopnih člankov, zaradi domnevne kršitve pogodbe z založnikom pri zagotavljanju odprtega dostopa in zaradi plenilskih revij.
Mira Vončina, Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, je udeležence seznanila s plenilskimi založniki, ki zlorabljajo poslovni model odprtega dostopa. Za plenilsko znanstveno založništvo je značilno navajanje zavajajočih navedb o reviji in njenem izdajanju ter hitro sprejetje članka v objavo, brez ali s površnim recenzentskim pregledom. Visokošolske knjižnice so zaradi poznavanja znanstvenega založništva ustrezno usposobljene za podporo raziskovalcem glede plenilskih revij.
Miro Pušnik, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, je poročal, da je bilo leta 2015 v Scopusu od 5.062 člankov z vsaj enim avtorjev iz Slovenije 1.065 člankov odprto dostopnih (od tega 864 objavljenih v odprtodostopnih revijah in 201 članek v hibridnih revijah). Povprečen strošek objave odprtega članka je ne glede na vrsto revije znašal 1.609 EUR (oziroma 1.324 EUR v odprtodostopnih revijah in 2.219 EUR v hibridnih revijah). Namenska javna sredstva za sofinanciranje odprtodostopnih objav v Sloveniji niso na voljo.
Mag. Anamarija Rožić, Centralna medicinska knjižnica, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, je prikazala, da so raziskovalci na Medicinski fakulteti (UL) seznanjeni z odprtim dostopom in tudi s plenilskimi revijami, menijo, da je prednost odprtega dostopa večja citiranost in vidnost člankov, pomanjkljivost pa stroški odprtih objav. Analiza je pokazala, da raziskovalci pričakujejo podporo knjižnice pri iskanju odprtodostopne literature, pri izbiri ustrezne odprtodostopne revije, najnovejše informacije o odprtem dostopu in drugo podporo. Eden od načinov posredovanja informacij raziskovalcem je spletni vodič za odprti dostop.
Dr. Sonja Bezjak, Arhiv družboslovnih podatkov, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, je predstavila ugotovitve projekta Odprti podatki glede stanja in potreb za hranjenje ter dostopnost raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Nakazala je potrebo po novih profilih strokovnjakov (podatkovni knjižničar, novinar, analitik, inženir, upravljavec, arhivist) ter opredelila vlogo visokošolskega knjižničarja, ki lahko posreduje informacije o določilih odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov in načinu izpolnitve ter o podatkovnih virih, centrih in arhivih. Knjižničarji lahko sodelujejo tudi pri pripravi načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica, je poudarila, da mora visokošolska knjižnica zahteve glede trajnega hranjenja upoštevati že pri načrtovanju vzpostavitve digitalne zbirke. Med pomembnimi vidiki trajnega dostopa do digitalnih informacij so arhivske glavne (master) datoteke ustreznih formatov, metapodatki, enotni označevalniki in zaupanja vredni repozitoriji. V skladu s standardom ISO 14721 o Odprtem arhivskem informacijskem sistemu (OAIS) so glavne funkcije digitalnega trajnega hranjenja zbiranje digitalnih objektov, trajno upravljanje in hranjenje ter omogočanje dostopa.
Celotno poročilo je dostopno na povezavi.
