V torek, 9. decembra 2014, je na Univerzi v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom »Motivacija, politike, podpora odprtemu dostopu do raziskovalnih podatkov«. Ob prisotnosti zainteresirane javnosti so se soočili trije ugledni tuji strokovnjaki in slovenskih odločevalci s področja znanosti. Dogodek smo priredili v ADP kot predhodnico seminarju za raziskovalce v okviru FOSTER izobraževanja, ki je potekal naslednji dan.
Po uvodni predstavitvi treh gostov, ki so izpostavili pomen zagovorništva principov skrbnega ravnanja s podatki in njihovega odprtega dostopa, se je razprava usmerila na vprašanje odpiranja raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Tomaž Boh z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je poročal, da je ADP pripravil gradivo in osnutek za oblikovanje politik, ter da so na ministrstvu oblikovali Delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za vzpostavitev odprtega dostopa do znanstvenih informacij iz javno financiranih raziskav v Sloveniji, ki pripravlja nadaljnje aktivnosti glede odprtega dostopa. Predlagal je postopnost pri uvajanju odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, s čimer bi postopno zmanjšali zadržke, ki so prisotni na nekaterih področjih. Menil je, da bi bil sprejemljiv dogovor, da se bo tudi v Sloveniji po zgledu Obzorja 2020 izvajal pilot za odpiranje raziskovalnih podatkov. Za izbrana področja, kjer je že vzpostavljena infrastruktura, bodo raziskovalci morali pripraviti podatke za odprti dostop, v kolikor bo šlo za javno financirane raziskave.
Martin Donnelly, Digital Curation Centre, je opozoril, da je potrebno razlikovati med zahtevo po skrbnem ravnanju s podatki in zahtevo po prostem dostopu do vseh mogočih podatkov. Odprti dostop je potreben takrat, ko so očitne koristi, npr. pri zagotavljanju integritete znanosti in kadar je prisoten interes za nadaljnjo rabo podatkov.
Veerle Van den Eynden, UK Data Archive, je poudarila, da je smiselno uporabiti obstoječo infrastrukturo (knjižnice in podatkovne arhive), ki lahko razvoj porinejo naprej. Raziskovalci običajno ne marajo pristopa od zgoraj navzdol, hkrati pa vedo, da neka skupna regulacija mora obstajati. Urejeno mora biti tako, da imajo vsi nekaj od tega. Na področju, kjer dela sama, v družboslovnem podatkovnem arhivu, so raziskovalci s strani financerja obvezani ponuditi podatke.
Angus Whyte, Digital Curation Centre, je dodal, da je zelo pomembno, da se v politikah opredelijo tudi stroški za dodatne napore pri zagotavljanju odprtega dostopa, saj to deluje spodbudno za raziskovalce in za ustanove.
Martin Čopič, prorektor za raziskovanje, Univerza v Ljubljani, je kot primer omenil problem majhnih podatkov v nekaterih znanostih, pri katerih ni ustaljenih postopkov, pravil in orodij za deljenje in bo potrebno vložiti ogromno individualnih naporov v pripravo metapodatkov.
Martin Donnelly je v odgovor predstavil aktivnosti v Veliki Britaniji, kjer delajo z različnimi področji in na ustanovah vzpostavijo strokovne skupine, ki so podpora raziskovalcem. Poudari, da je pomembno čim prej vključiti mlade raziskovalce v proces odpiranja raziskovalnih podatkov, saj gre tudi za drugačno razmišljanje in način dela različnih generacij.
Simon Krek, Institut Jožef Stefan, je v diskusiji opozoril, da pristop obiranja zgolj dosegljivih sadežev ni najbolj primeren za vsa področja, zlasti tam, kjer bi raziskovalni podatki pripomogli k bolj učinkoviti izdelavi koristnih orodij, npr. ko gre za nacionalno zamejena znanja dostopni podatki pomagajo oblikovati kritično maso za temeljno in uporabno raziskovanje (jeziki, zgodovina).
Razpravljavci so se strinjali in poudarili, da je novi okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 podal jasne zahteve in postavil prioritete in da morajo tako narediti tudi države članice. V Veliki Britaniji so glavnino dela opravili financerji, ki so postavili skupne zahteve (Skupno stališče vseh raziskovalnih svetov), poleg tega pa razvijajo infrastrukturo, ki je v pomoč deležnikom – npr. prostorski podatki so bili nekoč zelo dragi, potem so jih povsem odprli, kar je z množico novih aplikacij spodbudilo gospodarski razvoj.
Kolegi iz Velike Britanije so se strinjali s politiko postopnosti, vendar pa so pri tem poudarili pomen, da se hkrati dosega premike pri vsaki od komponent, ki obkrožajo življenjski svet raziskovalcev, ki delujejo kot spodbude. Npr. da se spodbudi zanimanje raziskovalcev s poudarjanjem koristi, ki ga imajo od citiranja, pa da je vse več revij, ki zahtevajo z znanstveno objavo povezane podatke , da se spodbudi sprejem strategij in politik dela z raziskovalnimi podatki na ravni raziskovalnih ustanov in da se vključi podpora raziskovalnih pisarn. Raziskovalci sami pogosto za svoje delo potrebujejo lastne podatke, ki pa so brez ustrezne dokumentacije postali neuporabni.
