Domov » blog

Delavnica: Ravnanje z raziskovalnimi podatki

2 January 2014 Brez komentarjev sonjab

Številni mednarodni dokumenti, ki so jih na temo odprtega dostopa do raziskovalnih rezultatov sprejele ali priporočile najvišje organizacije kot npr. Evropska komisija, OECD in druge, pričajo, da ne govorimo več le o posameznih zanesenjakih ali osamljenih skupinah, ki se zavedajo prednosti deljenja znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, pač pa da odprti dostop postaja vse bližja resničnost. Seveda so dokumenti (priporočila, vodila, navodila) pomembna podlaga, toda kako jih prenesti v realno raziskovalno življenje?

18. decembra 2013 smo v ADP organizirali delavnico z naslovom Ravnanje z raziskovalnimi podatki.  Cilj delavnice je bil raziskovalce – ustvarjalce podatkov opozoriti na pomen kakovostnega dela s podatki.

By Jørgen Stamp and published under a Creative Commons Attribution 2.5 Denmark License (www.digitalbevaring.dk).

Kakovostne podatke je mogoče deliti z drugimi raziskovalci in tako izčrpati čim večji del potenciala, ki ga ti nosijo, s tem pa tudi – kolikor je le mogoče – opravičiti javna sredstva, ki so bila vanje vložena.

V prvem delu smo predstavili mednarodne in domače aktivnosti, ki tečejo na področju širjenja odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov. V drugem delu smo udeležence podrobneje seznanili s konceptom načrtovanja ravnanja z raziskovalnimi podatki. Ker raziskovalci v raziskovalnem procesu večinoma ravnamo z različnimi podatki, se poslužujemo raznolikih metodologij, se ravnamo po različnih pravilih in navadah, je pogost vtis, da je stanje vse preveč kaotično, da bi si lahko izmenjali izkušnje in dobre prakse. A natančnejša slika stanja pokaže, da imamo raziskovalci pri ravnanju s podatki podobne težave in da je te mogoče reševati z že znanimi rešitvami.

V obstoječi praksi se razmišljanje o raziskovalnih podatkih pogosto začne s fazo zbiranja oz. ustvarjanja podatkov in se konča, ko podatke uporabimo za potrebe znanstvene publikacije. Toda dobra praksa kaže, da je za kakovostne podatke potreben veliko daljši delovni proces. S shemo življenjskega kroga podatkov smo pokazali, da je na podatke potrebno misliti že v fazi načrtovanja raziskovanja, ter da je ves čas ustvarjanja, zbiranja, dodane vrednosti, izbora, hrambe, analize in dostopa do podatkov, potrebno misliti na spremljajoče gradivo, ki bo po koncu projekta omogočilo ponovno oz. drugo rabo podatkov.

Z udeleženci delavnice smo govorili o tem, kako poskrbeti za ustrezno dokumentiranje podatkov, o priporočenih formatih in medijih za raziskovalne podatke. Pa tudi raziskovalni etiki, potrebnih soglasjih in avtorskih pravicah, ki morajo biti ustrezno razrešene, da lahko kasneje delimo raziskovalne podatke.

Izkazalo se je, da so tri ure vsekakor premalo, da bi bilo mogoče odgovoriti na vsa vprašanja, ki so jih o številnih predstavljenih temah zastavili raziskovalci. Izkušnja kaže, da bo v prihodnje potrebno razmisliti o daljši delavnici, kjer bo mogoče podrobneje spregovoriti o pomembnejših vidikih ravnanja z raziskovalnimi podatki. Tokratni udeleženci so prišli iz različnih raziskovalnih okolij, z različnih fakultet in javnih organizacij. Znanje s področja ravnanja s podatki potrebujejo pri svojem raziskovalnem delu.

Gradivo z delavnice je na voljo tukaj.

Delavnico sva vodili Irena Vipavc Brvar, univ. dipl. soc. in dr. Sonja Bezjak, univ. dipl. soc..

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>