Napake so v znanosti ena izmed perečih problematik že od nekdaj . Kadar gre za nenamerna dejanja, ki so posledica (pre)slabega poznavanja metodologije raziskovanja ali tehničnih težav, nanje ne gledamo zgolj kritično, saj nas vodijo do novih spoznanj, naukov in izkušenj in jih sprejmemo kot običajni del spoznavnega procesa. Povsem drugače pa je v primerih, ko gre za prevare, ponarejanje oziroma namerno prirejanje podatkov. Primarni cilj takšnega raziskovanja ni prispevati k izboljšanju znanosti, pač pa povečati si število objav, citatov, prepoznavnost, ugled ter posledično izboljšanje znanstvene kariere nekega konkretnega raziskovalca/znanstvenika.
Goljufije v znanosti se dogajajo. Postopki za odkrivanje in dokazovanje prevar so lahko dolgotrajni, odločitve glede sankcioniranja ”goljufivih” znanstvenikov pa prepuščene njihovim delodajalcem. V izogib tovrstnim napakam se že pojavljajo posamične pobude, ki bi sistemsko zmanjšale verjetnost napak, tako namernih kot tudi nenamernih.
Uri Simonsohn iz Univerze v Pennsylvaniji eno od možnih rešitev vidi v odprtem dostopu do podatkov in njihovi objavi na spletu. Za Guardian je povedal: ”To je mogoče doseči z majhnimi stroški in bo imelo še več prednosti kot le zmanjšanje prevar. Drugi ljudje bodo dobili možnost poglobiti se v vaše podatke in iz njih pridobiti nova spoznanja, oblikovati druge modele in tudi v prihodnosti ponovno analizirati vaše podatke z novimi tehnikami.”
Odprt dostop do raziskovalnih podatkov omogoča tudi kasnejšo preverjanje podatkov, njihovo veljavnost, zanesljivost in verodostojnost ter posledično omogoča kakovostno analizo. Objavljanje podatkov in odprti dostop do njih je pot, ki zmanjšuje možnosti plagiatorstva in poneverb. Tudi v Sloveniji sledimo tem korakom.
Kakšno je pa vaše mnenje o odprtem dostopu do raziskovalnih podatkov?
Viri in podobne vsebine:
