Razvoj smernic za predajo in arhiviranje kvalitativnih podatkov v Arhivu družboslovnih podatkov

Na Fakulteti za elektrotehniko je med 20. in 21. septembrom 2018 potekala konferenca “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”, ki so jo organizirali Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH.

Na dogodku je sodeloval tudi ADP s predstavitvijo prispevka o smernicah za prevzem in arhiviranje kvalitativnih raziskav v Arhivu družboslovnih podatkov, ki smo jih pripravili kot dopolnilo obstoječim delovnim postopkom arhiviranja raziskav, ter priporočil za urejanje kvalitativnih podatkov za raziskovalce in podatkovne arhiviste, ki  vključujejo  navodila  in  dobre  prakse poimenovanja in   urejanja   posameznih   datotek   (slike, besedilne,  zvočne  in  video  datoteke)  ter  priporočila  za anonimizacijo  posameznih  tipov  kvalitativnih  podatkov. S tem dopolnjujemo naša obstoječa pravila, merila in postopke arhiviranja kvalitativnih raziskav, ki jih bomo tudi v prihodnje, na podlagi prevzema posameznih kvalitativnih raziskav, preverjali in nadgrajevali.

Vir: JTDH

Glavni poudarek prispevka je, da vključitev kvalitativnih raziskav v Katalog ADP pomeni doseganje zahtev:

  1. da so podatki v skladu s politiko gradnje Kataloga ADP in da ustrezajo merilom za prevzem raziskav,
  2. da so podatki in celotna dokumentacija, v kolikor je le-to mogoče, v digitalni obliki. V kolikor podatki ali katero od gradiv niso v digitalni obliki, jih mora dajalec digitalizirati v formatu, e–ki omogoča dolgotrajno hranjenje in uporabnost (npr. PDF, XML),
  3. da so podatki anonimizirani pred predajo v arhiv (v kolikor je le-to potrebno) in soglasja udeležencev za sodelovanje v raziskavi in ponovno rabo podatkov zagotovljena,
  4. da so podatki in dokumentacija ustrezno pripravljeni v skladu s »Priporočili za urejanje kvalitativnih podatkov« (opis konteksta zbiranja podatkov, namena raziskave, dodatne publikacije in gradiva) in podatkovne datoteke opremljene z ustreznimi opisnimi metapodatki (izpolnitev obrazca Opis podatkov), saj le tako pripomoremo k ponovni uporabnosti podatkov iz raziskave,
  5. da ima dajalec podatkov zagotovljeno pravico razpolaganja s podatki in da le-ta v Izjavi o izročitvi opredeli licence, pod katerimi se podatki in ostala dokumentacija lahko distribuira uporabnikom, vključno z morebitnimi izjemami glede dostopa.

V ADP nato v skladu s »Priporočili za prevzem kvalitativnih raziskav (ADP)« raziskavo arhiviramo in vključimo v Katalog ADP, s čimer zagotovimo, da je podatke mogoče najti in do njih dostopati preko spleta. Neizpolnjevanje katerega od zgornjih pogojev nujno vpliva na možnost vključitve v Katalog ADP in/ali dostopnost raziskave končnemu uporabniku (prosti dostop vs. omejen dostop).

V  ADP težimo k temu,  da  bi  bile  raziskave  prosto  dostopne  končnim uporabnikom Kataloga  ADP, pri čemur sledimo ideji odprte znanosti,  da  so  podatki  odprti,  kolikor  je  mogoče  in zaščiteni, kolikor je nujno potrebno. V luči odprte znanosti mora biti gradivo usklajeno tudi z načeli FAIR:

F – findable: podatke je mogoče najti,

A – accessible: podatki so dostopni,

I – interoperable: podatke je mogoče povezati z drugimi podatki,

R – reusable: podatke je mogoče ponovno uporabiti.

Celoten prispevek si lahko preberete na povezavi.

Prejšnji članek

Kako postopati v zvezi z GDPR

Naslednji članek

Poročilo iz delavnice CESSDA Trust: Tehnični in varnostni vidki CoreTrustSeal certifikata

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja