Domov » blog

Odprta znanost: državljanska znanost, raziskovalni podatki, dostop do znanja…

12 December 2017 Brez komentarjev admin

Piše: Maja Viher, CTK

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je 24. novembra 2017 potekalo 7. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature z naslovom Pogled na odprto znanost, Odprta znanost za vsakogar, raziskovalni podatki, dostop do znanja in več v soorganizaciji CTK, UM, UP, NUK in podjetja Scientific Knowledge Services iz Švice.

Program je zajemal sedem predavanj strokovnjakov iz knjižnic, raziskovalnih inštitucij in konzorcijev  ter pet sponzorskih predstavitev, ki so ponudile vpogled v vse večjo zastopanost odprte znanosti v družbi in v vlogo knjižnic pri podpori raziskovalcem v spremenjenih okoliščinah znanstvenega komuniciranja.

Akademske in raziskovalne ustanove se različno soočajo z izzivi odprtega publiciranja in odprte znanosti. Predstavljena je bila dejavnost na University College London, kjer ob intenzivnem vključevanju knjižnice nudijo podporo odprtemu objavljanju (plačevanje APC, repozitorij, univerzitetna založba), sodelujejo v evropskem projektu LEARN (priprava skupnih izhodišč za ravnanje z raziskovalnimi podatki) in v  European Science Cloud (pravila sodelovanja in strokovna podpora, vključitev regionalnih »oblakov« ipd.) , na UCL pa teče tudi projekt Transcribe Bentham, v katerem javnost sodeluje pri transkripciji izvirnih in neobdelanih rokopisov Jeremyja Benthama (1748-1832), velikega filozofa in reformatorja.

Foto: Gašper Lešnik, CTK

V Veliki Britaniji imajo tudi bogate izkušnje s plačevanjem objav (APC)  v hibridnih in zlatih revijah  zaradi podpore raziskovalnih svetov objavam po zlati poti. Taka politika je povzročila dodatne delovne obremenitve in povečanje stroškov, vključevanje APC-jev v licenčne pogodbe konzorcijev (JISC) z založniki v obliki kompenzacije (offsetting) pa ne omogoča končnega prehoda iz modela naročniških revij v model odprtega dostopa.

Univerza v Barceloni, članica Lige evropskih raziskovalnih univerz, je načrt za podporo odprti znanosti utemeljila na dosedanjih aktivnostih in razvila ukrepe za izpolnjevanje politik financerjev: odprtost lastne raziskovalne dejavnosti, podpiranje novih modelov za evalvacijo uspešnosti, razvoj kadrov in infrastrukture, spremljanje in evalvacija napredka, povezovanje v globalne projekte in infrastrukture.

V času, ko inštitucije velik del raziskovalnega denarja namenijo nakupu znanstvene literature, hkrati pa imajo obveznosti do financiranja odprtih objav, je študija Max Planck digitalne knjižnice pokazala, da so na področju znanstvenega komuniciranja še rezerve tudi v finančnem smislu, ki  bi jih lahko namenili za prehod naročniških v odprte revije. Ugotovitve služijo kot izhodišča za tekoča pogajanja nemškega združenja DEAL z najpomembnejšimi založniki, ki pa še niso prinesla vidnega napredka.

Arhiv družboslovnih podatkov letos beleži dvajset let uspešnega dela na področju dolgotrajne hrambe podatkov iz družboslovnih raziskav. Ukvarjajo se z merili za presojo kakovosti,  vrednotenjem za objavo v katalogih (katalog ADP, COBISS), nudijo pomoč uporabnikom in preučujejo storitve, ki prispevajo k vrednotenju objavljenih raziskovalnih podatkov (npr. indeks citiranosti podatkov).

Združenje evropskih raziskovalnih knjižnic (LIBER) je oblikovalo strategijo za obdobje od leta 2018 do leta 2022 z naslovom Raziskovalne knjižnice za trajnostno znanje v digitalni dobi. Vsebuje tri strateške smernice, ki definirajo knjižnice kot platformo za inovativno znanstveno komuniciranje kot središče za digitalna znanja in storitve ter kot partnerje v raziskovalni infrastrukturi.

Sponzorji so predstavili nekaj novosti pri svojih produktih, zanimivo pa je bilo zvedeti, kako oni razumejo različne storitve in podpirajo razvoj odprtega publiciranja kot podporo odprti znanosti v luči zahtev financerjev.

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>