Depolli in dr. (2022, 2023) so okviru ARRS projekta »Učinkovitost različnih vrst učnih opor pri samoregulaciji e-učenja (J5-9437)« izvedli dve raziskavi, pilotno in glavno, in v Arhivu družboslovnih podatkov objavili podatke in z njimi povezano gradivo, ki je uporabno za nadaljnje raziskovanje. V nadaljevanju je na kratko predstavljen potek raziskovanja in osrednje ugotovitve obeh raziskav. Vabljeni k branju!
Eno od raziskovalnih izhodišč je ugotovitev avtorjev, da so dosedanje raziskave na področju učenja v e-okolju pokazale, da se učenci učijo drugače, ko se učijo iz tiskanih kot iz digitalnih besedil. Namen raziskave o psiholoških merah samoregulacije e-učenja je bil proučiti na eni strani značilnosti učencev, njihovo splošno in specifično znanje, motivacijo, metakognitivno znanje, uporabo samoregulacije in uporabo zapiskov. Na drugi strani pa, katere opore – kognitivne, metakognitivne in motivacijske – in njihove kombinacije, vplivajo na učne rezultate učencev.
Pilotna študija
V pilotni študiji, izvedeni spomladi leta 2019, je sodelovalo 314 učencev 9. razreda osnovne šole. Z njo so avtorji preizkusili in izoblikovali tri instrumente za ugotavljanje individualnih razlik v samoregulaciji učenja:
- »Vprašalnik o načinih dela za šolo« za učence o uporabi različnih strategij pri delu za šolo. Je prevod in priredba vprašalnika »Children’s Perceived use of Self-Regulated Learning Inventory« (CP-SRLI; Vandevelde, Van Keer in Rosseel, 2013).
- Vprašanje odprtega tipa o tem, kako naj bi se učili iz e-gradiv.
- Vprašalnik zaprtega tipa, ki učence sprašuje o učinkovitosti osmih ponujenih kognitivnih strategij pri učenju iz e-gradiv.
Zadnja dva pripomočka sta namenjena za merjenje metakognitivnega znanja o strategijah, ki jih uporabljamo pri učenju v e-učnem okolju.
Glavna raziskava
Od septembra 2019 do junija 2020 je potekala glavna raziskava. V tej so sodelovali učenci 14 osnovnih šol, ki so v šolskem letu 2019/2020 obiskovali 9. razred. V raziskavi so raziskovalke in raziskovalci najprej izmerili individualne značilnosti učencev, nato pa so se učenci individualno učili dve učni vsebini iz kemije v vsakodnevnem življenju s pomočjo digitalnih besedil. V učni enoti A so se učenci učili o zaznavanju barv, v učni enoti B pa o zaznavanju vonja. Rezultate individualnih preizkusov in učenja v učni enoti A so raziskovalci uporabili za tvorjenje izenačenih skupin učencev, ki so se nato učili z učno enoto B.
Ugotovitve in rezultati raziskovanja
Na podlagi rezultatov projekta so avtorji oblikovali model napovednikov uspešnosti učenja v e-učnem okolju. Kot pomembni napovedniki učnih dosežkov učencev v e-učnem okolju so se pokazale individualne značilnosti učencev:
- splošno in specifično znanje,
- motivacija, vezana na učno vsebino,
- samoregulacijske strategije, ki jih učenci uporabljajo med učenjem
in značilnosti e-okolja, ki spodbujajo samoregulacijo učencev kognitivne opore in zelo premišljena kombinacija kognitivnih, metakognitivnih in motivacijskih opor.
Najpomembnejša nova ugotovitev raziskave se nanaša na kombiniranje različnih vrst opor, tudi motivacijskih, ne le kognitivnih in metakognitivnih. Pri tem je pomembno, da opor ni preveč ter da so premišljeno izbrane in vključene v digitalna besedila. Opore (spodbude, namigi, vodila …) morajo biti oblikovane tako, da jih učenci tudi aktivno uporabijo pri delu z besedilom.
Več informacij o metodologiji in raziskovalnih podatkih je na voljo v ADP.
Podatkovni objavi, namenjeni za ponovno uporabo
Depolli Steiner, K., Komidar, L., Pečjak, S., Pirc, T., Podlesek, A., Puklek Levpušček, M., … Peklaj, C. (2022). Preverjanje instrumentov za ugotavljanje individualnih razlik pri samoregulaciji učenja, 2019: Pilotna raziskava [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: IRSUP19. https://doi.org/10.17898/ADP_IRSUP19_V1
Depolli Steiner, K., Komidar, L., Pečjak, S., Pirc, T., Podlesek, A., Puklek Levpušček, M., … Peklaj, C. (2023). Psihološke mere samoregulacije e-učenja, 2020: Glavna raziskava [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: PMSEUG20. https://doi.org/10.17898/ADP_PMSEUG20_V1
