Novinarstvo tiskovne agencije Tanjug v času socialistične Jugoslavije

V Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja, FDV UL, so v sodelovanju z Oddelkom za komunikologijo, FPN Univerza v Beogradu, leta 2017 izvedli 29 intervjujev z nekdanjimi novinarji, uredniki in dopisniki tiskovne agencije TANJUG v Beogradu. Raziskava je na voljo v ADP, vabljeni k ogledu.  

Piše: dr. Igor Vobič

Tribina ‘S Evropom oko sveta’ u Domu sindikata, Beograd, 20. 4. 1965,
fotograf: Hristifor Nastasić; Arhiv Jugoslavije, Fotoarhiv Tanjug, folder 418.
NOVINARSTVO I ŠTAMPA (1961-1978); broj filma 15741

Vloga novinarstva v družbi je zgodovinsko vezana na prevladujočo konceptualizacijo svobode tiska ter specifične družbene, institucionalne in materialne pogoje produkcije novic. Raziskava z naslovom Novinarstvo tiskovne agencije Tanjug v času socialistične Jugoslavije, 2018 temelji na ustnih zgodovinskih intervjujih z nekdanjimi novinarji, ki so od poznih petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi kot uredniki in tuji dopisniki delali pri tiskovni agenciji Tanjug, ki je veljala za informacijsko hrbtenico zveznega medijskega sistema v Jugoslaviji in agencijo z mednarodno veljavo. O glavnih ugotovitvah so s podporo ARRS poročali v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe (J5-1793).

Namen raziskave

Raziskava proučuje samopercepcije novinarjev, urednikov in dopisnikov tiskovne agencije, ki so delovali v obdobju socialistične Jugoslavije in sintetizira njihove spomine na novinarske usmeritve, analizira novinarsko delovanje z vidika mesta novinarstva v družbi in proučuje poklicno avtonomijo novinarjev.

Zbiranje podatkov

Podatke so zbrali s (pol)strukturirani intervjuji. Pri delu so se opirali na vodič za intervjuje, ki je obsegal glavne raziskovalne teme in opredelil raziskovalne probleme: biografska zgodovina, novinarske vloge, odnosi med novinarstvom in oblastjo, avtonomijo. Vprašanja so bila dovolj odprta, tako da so imeli intervjuvanci možnost, da vplivajo na potek pogovorov. Intervjuji so potekali v Beogradu na javnih mestih, kot so kavarne in novinarski klubi, in v zasebnih prostorih, kot so pisarne in stanovanja intervjuvancev. Najkrajši intervju je trajal 1h 17 min, najdaljši pa 2h 58 min. Intervjuji so potekali osebno in v srbskem jeziku, posneti so bili zvočno in nato dobesedno prepisani. Zbiranje je potekalo od 15. 2. 2017 do 31. 3. 2017. Za imenovanje intervjuvancev so bili uporabljeni začetni informatorji iz akademskega sveta in novinarstva, nato pa je bil vsak intervjuvan pozvan, naj po kontrolnih kriterijih predlaga imena nekdanjih novinarjev Tanjuga.   

Glavne ugotovitve

Z združevanjem študij »novinarskih vlog« in raziskav »zgodovin poklicnega življenja« ima študija dvojni izvirni prispevek. Prvič, z ugotavljanjem nedoslednosti v novinarskih refleksijah odraža spominjanje na novinarske vloge kot denominacije »sedanjih« osebnih zaznav in reartikulacije »preteklih« novinarskih usmeritev in delovanja. Te nedoslednosti so se izkazale kot dragocene pri analizi napetosti med osebnim, institucionalnim in družbenim, ob prepoznavanju prilagodljivih strategij spominjanja, s katerimi so intervjuvani novinarji legitimirali sebe kot profesionalce in relevantne interprete novinarstva v socialistični Jugoslaviji. V odgovorih intervjuvancev se tako kažejo strategije prilagajanja raziskovalnemu in zgodovinskemu kontekstu, in sicer skozi popravljanje pojmov resnice, novic in točnosti, prilagajanje kriterijev objavne vrednosti novic in preizpraševanje (samo)cenzure. Drugič, analiza razkriva več odtenkov znotraj običajnega, pogosto poenostavljenega razumevanja novinarjev kot sodelavcev oblasti v času socializma in prepoznava tri novinarske vloge kot specifične manifestacije sodelovalne funkcije novinarstva: novinarji kot privilegirani posredovalci, nadzorni analitiki in razsvetljevalci. Študija tako prispeva k raziskovanju novinarskih vlog z uvajanjem zgodovinskega pristopa k proučevanju novinarskih samopercepcij kot »retrospektivnih mehanizmov«, ki delujejo v odnosu z normativnimi načeli, idealizacijami in medijskimi praksami ter sinhronimi in diahronimi kompleksnostmi osebnih, institucionalnih in družbenih reartikulacij novinarskih vlog. 

Viri:

  • Vobič, I. in Milojević, A. (2022). Novinarstvo tiskovne agencije Tanjug v obdobju socialistične Jugoslavije, 2017 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. https://doi.org/10.17898/ADP_TANJUG17_V1
  • VOBIČ, Igor, MILIĆ, Kristina, MILOJEVIĆ, Ana. Memories of SFRY journalists : a historical study of journalistic roles at Tanjug News Agency : presentation at the 13th Central and Eastern European Communication and Media Conference CEECOM 2021, online, October 22–23, 2021. [COBISS.SI-ID 88240131]
  • VOBIČ, Igor, MILIĆ, Kristina, MILOJEVIĆ, Ana. Remembering Tanjug : analysing the re-articulation of journalistic roles at the National News Agency of socialist Yugoslavia. Prispevki za novejšo zgodovino. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 62, št. 1, str. 103-122, tabela. ISSN 0353-0329. DOI: 10.51663/pnz.62.1.5. [COBISS.SI-ID 110658051]
Prejšnji članek

Novanormalnost v Sloveniji, Hrvaškem, Srbiji in BiH v času epidemije covid-19

Naslednji članek

Platforma za odkrivanje raziskovalnih rezultatov GoTriple in zaključek projekta TRIPLE

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja