Projekt SERSCIDA: delovni obisk delegacije iz Hrvaške, BIH in Srbije

Namen projekta SERSCIDA, v katerem sodeluje tudi Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), je s sodelovanjem in izmenjavo znanja med EU državami vključenimi v organizacijo CESSDA (Council of European Social Science

Delovni obisk na FDV, foto: Lejla Somun-Krupalija

Data Archives) in državami Zahodnega Balkana (Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino) pripraviti, kar je potrebno za vzpostavitev nacionalnih središč za arhiviranje podatkov družboslovnih znanosti.

7. in 8. oktobra 2013 je ADP gostil delegacijo partnerjev iz projekta SERSCIDA in predstavnikov naslednjih ustanov: iz Srbije iz Instituta ekonomskih nauka, Narodne biblioteke Srbije, iz BIH Centar za ljudska prava Univerzitete u Sarajevu, iz Hrvaške Filozofski fakultet u Zagrebu, Hrvatska zaklada za znanost, Sveučiliški računski centar, Fakultet organizacije i informatike Varaždin, Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet, Sveučilište u Zagrebu.

Namen dvodnevnega delovnega obiska je bil gostom predstaviti širše raziskovalno in podporno okolje, v katerem deluje ADP. Obisk smo začeli s sprejemom pri prodekanji dr. Maji Bučar na FDV, s pozdravnim govorom dr. Nika Toša s CJMMK ter s predstavitvijo samega ADP, s čimer smo prikazali umeščenost arhiva v okolje FDV in tradicionalno povezanost z raziskovalnim in pedagoškim delom. Obisk smo nadaljevali na ustanovah, s katerimi sodeluje ADP in ki so neobhodno pomembne za delovanje arhiva.

Predstavniki Univerze v Ljubljani so gostom pokazali pomen podatkovne infrastrukture za celotno Univerzo,  izpostavili izgradnjo univerzitetnega repozitorija ter pomen politik odprtega dostopa za publikacije in podatke, ki nastajajo v okviru Univerze. Na ARRS so goste seznanili z načinom in obsegom financiranja različnih raziskovalnih projektov in programov, v katere sodi tudi izgradnja raziskovalne infrastrukture. Gostom so predstavili tudi celoten sistem vrednotenja znanstvenega in raziskovalnega dela, financiranega z javnimi sredstvi, s poudarkom na sistemu SICRIS in COBISS, ki le to omogočata. V Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja so gostom na praktičnem primeru pokazali vnos bibliografskih enot v skupen sistem in pojasnili načine verificiranja le-tega.

Delovni obisk na ARRS, foto: Lejla Somun-Krupalija

Na Direktoratu za znanost, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, so podrobneje predstavili oblikovanje politik odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, financiranih z javnimi sredstvi in vsebino akcijskega načrta za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov. Oba dokumenta sta nastala v okviru projekta Odprti podatki, ki ga je izvedel ADP.

SURS pa kot primer povezovanja na področju dela s podatki, z interesom izmenjave izkušenj, dobrih praks ter povezovanja državnih statistik z raziskovalnim okoljem.

Poleg ustanov, ki posredno ali neposredno, kot financerji ali s svojimi politikami politike določajo delovanje ADP, so gostje obiskali še NUK in SURS, s katerima ADP partnersko sodeluje. Na NUK so predstavili knjižničarsko okolje kot širše zaledje, v katerem lahko podatkovna središče zaradi sorodnosti infrastrukture in storitev, dobijo dodatno podporo.

Slika povezanega delovanja različnih akterjev na znanstveno-raziskovalnem področju je med gosti vzbudila nemalo vprašanj. Največ zanimanja se je nanašalo na dilemo, kako doseči sodelovanje financerjev, raziskovalcev in predstavnikov ustanov, da bodo aktivno uporabljali nastajajočo infrastrukturo in sodelovali s podpornimi storitvami.

Gostje so izrazili navdušenje nad posredovanim znanjem in izkušnjami, ki jih bodo nujno potrebovali pri izgradnji svojih nacionalnih podatkovnih središč.

Več o dogodku!

Prejšnji članek

Razumevanje raziskovalne infrastrukture v družboslovju

Naslednji članek

Ravnanje z raziskovalnimi podatki: spodbude in stroški (CESSDA Expert Seminar 2013)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja