Pod okriljem Arhiva RS je 27. maja 2015 v prostorih Ministrstva za kulturo potekala konferenca ob zaključku projekta izgradnje e-ARH.si. V projektu so razvijali spletno storitev sprejemanja in nadaljnje uporabe izbranih oblik arhivskega e-gradiva. Storitev bo dostopna (predvidoma) od 1. julija 2015 na spletni strani http://www.e-arh.si/.
Namen konference je bila predstavitev Slovenskega elektronskega arhiva ‘e-ARH.si’ in dodatno informiranje ustvarjalcev dokumentarnega gradiva, uslužbencev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, informatikov in arhivistov o izzivih elektronskega arhivskega gradiva. Na konferenci so sodelovali arhivisti slovenske javne arhivske službe (SJAS), ki pokrivajo področje dela z elektronskim arhivskim gradivom in predstavniki Ministrstva za javno upravo, ki so spregovorili o izzivih e-poslovanja in strategiji razvoja javne uprave.
Na dogodku so svoje prispevke predstavili:
– dr. Polonca Blaznik in dr. Alenka Žužek Nemec, Ministrstvo za javno upravo: Izzivi državne informatike in novosti na področju storitev eUprave
– mag. Tatjana Hajtnik, Arhiv Republike Slovenije: Na poti do e-arhiva: oris izvajanja strategije 2010–2015 in sedanja konfiguracija
– dr. Miroslav Novak, Pokrajinski arhiv Maribor: Referenčni model za Odprt arhivski informacijski sistem – OAIS
– Aleksandra Mrdavšič, Arhiv Republike Slovenije: Dogovor o izročitvi med ustvarjalcem in arhivom
– mag. Boris Domajnko, Arhiv Republike Slovenije: Izročitev, hramba in dostop do arhivskega e-gradiva (izdelki projekta e-ARH.si)
– dr. Jože Škofljanec, Arhiv Republike Slovenije: Delovanje e-arhiva in notranja pravila
– mag. Nada Čibej, Pokrajinski arhiv Koper: Kontrolni seznami in izzivi digitalizacije arhivskega in dokumentarnega gradiva
Sicer pa je mogoče ugotoviti, da je med klasičnim arhivskim delom in podatkovnimi storitvami, kot jih poznamo v novodobnih repozitorijih oz. podatkovnih središčih, več podobnosti, kot se jih akterji pogosto sploh zavedajo. Ne le da uporabljamo podobno terminologijo, tudi v ADP uporabljamo sistem OAIS kot referenčni model in tudi pri nas se poslužujemo podobnih postopkov predaje, prevzema, ohranjanja, in deljenja gradiva, čeprav nas k tem za razliko od klasičnih arhivov, ne zavezujejo zakonske podlage. Pripomniti pa velja tudi, da je naša trenutna prednost gotovo v tem, da do večine gradiv pridemo takoj po nastanku in ne šele po 10 ali več letih, ko nastopi vrsta problemov, npr. s formati in aplikacijami, ki takrat ne obstajajo več.
Priporočamo v branje:
- Tatjana Hajtnik, Judita Mesarič, Borut Domajnko (2013): Projekt e-ARH.si: Razvoj storitve sprejema in nadaljnje uporabe izbranih oblik arhivskega gradiva.
- Miroslav Novak (2010): OAIS model kot paradigma spletnega dostopa do arhivskih podatkovnih zbirk