Na Mreži znanja o infrastrukturi za odprto znanost 

Arnesova letna konferenca Mreža znanja je z Dnevom odprte znanosti osrednji dogodek za krog institucij in posameznikov, ki se v Sloveniji posvečajo odprti znanosti. Kot nacionalni tripartitni dogodek Evropskega oblaka odprte znanosti je prvi dan prinesel novosti iz ekosistema Evropskega oblaka odprte znanosti in njegovega prvega referenčnega vozlišča. Sodelujoči so predstavil tudi nekaj primerov infrastrukturnih dosežkov iz tujine in povabili k razmisleku o zakonodajnih in družbenih pogojih za odprti dostop in koriščenje raziskovalnih podatkov.  

Drugi dan je bil namenjen pregledu aktivnosti v Sloveniji, od prilagoditev nacionalnih raziskovalnih organizacij načelom odprte znanosti, o katerih raziskovalna skupnost ne dvomi več, do prenove sistema ocenjevanja raziskovalnega dela, pri katerem bo sodelovala tudi slovenska sekcija kolektiva CoARA (Coalition for Advancing Research Assessment). Pri predstavitvah sta sodelovali tudi sodelavki ADP: Sonja Bezjak je predstavila prvi slovenski priročnik s področja odprte znanosti Spoznaj FAIR, ki so ga pripravili v sklopu projekta Spoznaj in v skupnosti prejema številne pohvale. Ana Inkret pa je predstavila aktivnosti in načrte slovenskega vozlišča združenja Research Data Alliance (RDA). 

Prav v sklopu slovenskega vozlišča RDA smo tretji dan konference organizirali delavnico »Infrastruktura za odprto znanost – stanje, izzivi in priložnosti«, da bi skupaj z nosilci infrastrukturne nadgradnje po Akcijskem načrtu za odprto znanost preverili, kakšno je trenutno stanje uresničevanja omenjenega načrta, prepoznali izzive in priložnosti za nadaljnji razvoj ter odkrili možnosti za sodelovanje med različnimi akterji.  

Za uvod v delavnico je poskrbela Liise Lehtsalu (RDA Europe), ki je predstavila vlogo RDA v evropskem raziskovalnem prostoru. V nadaljevanju je bila delavnica razdeljena v štiri sklope, v okviru katerih smo skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki iz mrež RDA in OpenAIRE obravnavali naslednje teme: 

  • pregled trenutnega stanja vzpostavitve nacionalne infrastrukture za odprto znanost; 
  • napredek pri nadgradnji bibliografskih zapisov in uporabi FAIR metapodatkov ter repozitorijsko podporo za različne raziskovalne rezultate; 
  • stanje in načrte za vzpostavitev slovenskega monitorja odprte znanosti in uskladitev z evropskimi standardi; 
  • vzpostavitev infrastrukture za dolgoročno hrambo raziskovalnih podatkov, pomen DOI in skladnost z mednarodnimi standardi. 

Kot je poudaril Ivan Skubic (MVZI), je pri vzpostavljanju nacionalne infrastrukture za odprto znanost je ključno vzdržno financiranje, za katerega skrbi ministrstvo, in povezovanje deležnikov, ki ga zagotavljata delovna skupina za usklajevanje upravljanja in financiranja razvoja nacionalnega ekosistema odprte znanosti ter Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ). Marko Drobnjak (Arnes) je predstavil naloge strokovnega telesa SSOZ za nacionalno raziskovalno infrastrukturo in storitve, ki jih bo ponujal novi podatkovni center v Mariboru.  

V nadaljevanju je Liise Lehtsalu predstavila delovne skupine RDA, ki se posvečajo podatkovnemu svetovanju, in rezultate študije o oblikah svetovalne prakse v raziskovalnih organizacijah. Milan Ojsteršek (Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko) je poudaril pomen metapodatkovnih standardov in kontroliranih besedišč za vse nivoje načel FAIR ter odprl vprašanje klasifikacije digitalnih objektov. 

Temo monitoringa odprte znanosti je uvedel Leonidas Pispiringas (OpenAIRE) s predstavitvijo irskega monitorja odprtega dostopa, ki temelji na orodju OpenAIRE Graph in omogoča integracijo z Evropskim oblakom odprte znanosti. Načrte za slovenski monitor odprte znanosti je predstavil Miro Pušnik (CTK). Delovne skupine trenutno pripravljajo rešitve za dCobiss, uporabniški vmesnik, tipologije, politike in priporočila glede delokroga, prihodnji izzivi pa so obravnava kakovosti podatkov, ustrezna prilagoditev uporabniškega vmesnika in dogovor glede rezultatov raziskav, ki jih bo monitor spremljal.  

Pri ohranjanju znanstvenih rezultatov je poleg načel FAIR ključno zaupanje, opredeljeno v načelih CARE (Collective Benefits, Authority to control, Responsibility, Ethics – skupno dobro, pooblaščen nadzor, odgovornost in etika) in TRUST (Transparency, Responsibility, User focus, Sustainability, Technology – preglednost, odgovornost, osredotočenost na uporabnika, trajnost in tehnologija), kot je odlično obrazložil_a Micky Lindlar. Milan Ojsteršek je za zaključek poudaril pomen trajnih , tudi nacionalnih, za sledljivost in dostop do raziskovalnih rezultatov. 

Posnetki prvih dveh dni so na voljo na Arnesovem portalu, predstavitve z delavnice pa na spletni strani slovenskega vozlišča RDA. Vabljeni tudi k ogledu zapisnika delavnice.  

Prejšnji članek

Kako je projekt BY-COVID okrepil pripravljenost na izbruhe nalezljivih bolezni?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja