6. oktober 2019 zaznamuje svetovni dan bivalnega okolja. Ta datum je določila Generalna skupščina leta 1986, od takrat ga obeležujemo vsako leto.
Na SURS ugotavljajo, da je večina prebivalcev Slovenije zadovoljna s svojimi stanovanji (več kot 95 %), opažajo pa nekaj problematik, ki jih velja izpostaviti (SURS 2015):
- Subjektivno zadovoljstvo s stanovanjem: ponekod so ljudje bolj, ponekod pa manj zadovoljni s stanovanjem, v katerem živijo. Pri tem moramo upoštevati njihovo subjektivno oceno. Takšno ocenjevanje pogosto pomeni, da so nekateri v enakih stanovanjskih razmerah zadovoljni, drugi ne, za nekatere je odločilen le en element, drugi ocenjujejo te razmere po več elementih.
- Težave v okolici stanovanja: velika večina gospodinjstev nima težav z onesnaženim okoljem, hrupom, vandalizmom ter kriminalom. V letu 2013 je bilo v Sloveniji 72,3 % gospodinjstev, ki niso navedla niti ene izmed teh težav; gospodinjstev, ki so se spopadala z vsemi prej omenjenimi težavami, pa je bilo 1,5 %. Odstotek oseb, ki so ocenile, da imajo v okolici, kjer živijo, onesnaženo okolje, je bil v EU največji na Malti (40,3 %), najmanjši pa na Irskem (4,6 %).
- Premajhno stanovanje: za dostojno bivanje je pomembna tudi velikost prostora. Eno od meril za ta element bivalnih razmer je zadostno število sob v stanovanju glede na število članov gospodinjstva. Če ima stanovanje po teh merilih premalo sob, govorimo o »prenaseljenosti stanovanja«; kazalnik, ki pove, kolikšen je delež oseb, ki živijo v prenaseljenih stanovanjih, pa je »stopnja prenaseljenosti stanovanj«. V letu 2013 je bil v EU-28 ta delež najmanjši v Belgiji (2,0 % oseb) in na Cipru (2,4 % oseb), največji pa v Romuniji (52,9 % oseb), v Sloveniji je bil ta delež nekoliko manjši (15,6 % oseb) od povprečja v EU (17,4 % oseb) (SURS 2015).
Stopnja prenaseljenosti stanovanja, evropske države, 2013 (Vir: SURS 2015)
Več podatkov o bivalnih okoljih lahko dobite tudi v Arhivu družboslovnih podatkov, kjer priporočamo zlasti raziskave:
- Verovšek, Š., Juvančič, M., Zbašnik-Senegačnik, M., Petrovčič, S., Kilar, V., Sendi, R., … Zupančič, T. (2018). Trajnost in kakovost slovenskih sosesk, 2018 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: TKSS18. https://doi.org/10.17898/ADP_TKSS18_V1
- Kerbler, B., Filipovič Hrast, M., Mandič, S., Sendi, R., Černič Mali, B. in Mrzel, M. (2019). Inovativne oblike bivalnih okolij za starejše ljudi v Sloveniji, 2015 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: INFES15. https://doi.org/10.17898/ADP_INFES15_V1
- Tiran, J. (2018). Kakovost bivalnega okolja v izbranih slovenskih mestih, 2014 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: BIVOK14. https://doi.org/10.17898/ADP_BIVOK14_V1
- Kos, D., Hočevar, M., Trček, F., Uršič, M., Zavratnik, S. in Zorman, A. (2018). Kvaliteta življenja v Ljubljani, 2010 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: LJKZ10. https://doi.org/10.17898/ADP_LJKZ10_V1
Vir:
SURS. (2015). V Sloveniji je velika večina ljudi zadovoljna s svojim stanovanjem. Dostopno prek: https://www.stat.si/statweb/News/Index/5483
