Longitudinalne študije redek, a bogat vir podatkov

V tokratnem blogu izpostavljamo longitudinalne študije – temo, ki ji v slovenskem raziskovalnem prostoru ni namenjeno veliko pozornosti.

Longitudinalne študije predstavljajo svojevrsten način zbiranja podatkov v družboslovju, humanistiki in naravoslovju s tem, ko raziskovalci opazujejo iste udeležence v več časovnih točkah in dlje časa, torej skozi čas. Zaradi nekaterih posebnosti longitudinalni načini zbiranja podatkov ustvarjajo bogatejše podatkovne datoteke, saj vsebujejo odgovore na »kako« in »zakaj«. Zaradi zahtevnosti se tovrstno zbiranje podatkov izvaja v precej manjši meri, kot se izvajajo enkratne raziskave, eksperimenti in podobno.

Gre za raziskovalno metodo, s katero raziskovalci spremljajo skupino ljudi, izbranih na podlagi skupnih lastnosti (na primer generacijo Z ali prebivalce določenega območja) skozi njihova življenja oziroma v določenem življenjskem obdobju.

Z longitudinalnimi študijami se zbirajo številne informacije o posamezniku, ki obsegajo različne, vendar med seboj povezane vidike posameznikovega življenja. S tem pa omogočajo bogate analize za raziskave, v katerih nas zanimajo dolgotrajni vzorci vedenja določene populacije skozi čas in na različnih področjih. Posebna vrednost longitudinalnih podatkov je velik potencial za prihodnjo rabo, saj so zaradi širine in poglobljenosti zanimivi tudi za druga raziskovalna področja. Nekaj primerov možne rabe:

•  Medicina in zdravstveno varstvo: kako uživanje določene hrane in pijač vpliva na preveliko težo pri otrocih
•  Geografija: kako dobro se imigranti asimilirajo v lokalni trg dela
•  Genetika: kakšno je razmerje med genetsko zasnovo, kadilskim vedenjem in tveganjem za razvoj raka na pljučih
•  Ekonomija: kakšen je vpliv izobrazbe in usposabljanj na višino zaslužka kasneje v življenju

PREDNOSTI IN SLABOSTI

Velika prednost longitudinalnega raziskovanja so podrobni podatki na daljši časovni skali. Dolgotrajno spremljanje posameznika daje informacije o vrstnem redu dogodkov v življenju ter omogoča raziskovanje vzorcev sprememb na celotni populaciji in dinamiko vedenja posameznega respondenta.

Longitudinalno raziskovanje spremljajo tudi tipične težave. Najbolj značilen problem je zmanjšanje števila sodelujočih tekom raziskovanja. Na to vpliva več dejavnikov: npr. izguba želje po sodelovanju, smrt, selitev in podobno. Z upadom sodelujočih se zmanjša predviden vzorec, kar vpliva na statistično moč podatkov. Dodatno težavo predstavlja prilagojeno vedenje in odgovori sodelujočih v raziskavi, ki svoje odgovore »olepšajo, omehčajo«, ker se zavedajo, da so preučevani. Ena od pogostih ovir pa je dejstvo, da je longitudinalno raziskovanje relativno drago, saj se podatki zbirajo dolgo časa, prav tako je potrebno dolgo in potrpežljivo čakati na rezultate.

Kljub slabostim in tveganjem, ki jih prinaša tak način raziskovanja, longitudinalno raziskovanje prinaša svojstveno raziskovalno perspektivo ter raznolike in kompleksne podatke.

BRITANSKI PRIMER: CLOSER  

Ker se največ longitudinalnih študij izvaja prav v Veliki Britaniji, bomo kot primer dobre prakse predstavili britansko organizacijo CLOSER, ki jo financirata ESRC in MRC. Pod njihovo streho je združenih osem največjih svetovnih longitudinalnih študij, ki vključujejo respondente, rojene v 20. in 21. stoletju na območju Združenega Kraljestva. Zato ni naključje, da so izbrali slogan “dom longitudinalnih študij”. Njihovo poslanstvo je poleg zbiranja podatkov tudi promocija rabe podatkov in pomena longitudinalnih študij kot načina raziskovanja, ki lahko pripomore k razumevanju ključnih družbenih in biomedicinskih izzivov.

Na CLOSER – Learning Hub je na voljo pet kratkih animacij z najpomembnejšimi informacijami o longitudinalnih študijah. Poleg teh so na voljo še druge koristne informacije, ki so lahko v pomoč bodisi pri načrtovanju raziskovanja bodisi v izobraževalnem procesu:

• Pregled longitudinalnih študij: kjer dobite podrobne informacije o tem, kaj so longitudinalne študije, kako delujejo ter kakšne informacije zbirajo,
• Vrste longitudinalnih študij: kjer se boste seznanili z različnimi vrstami longitudinalnih študij,
• Orodja za zbiranje podatkov
• Vzorčenje
• Uporaba longitudinalnih študij v raziskovanju

Več dodatnih informacij je na voljo na spletni strani CLOSER – Learning Hub.

ŠE VEČ RAZISKAV

Velja izpostaviti še nekaj pomembnih evropskih longitudinalnih družboslovnih raziskav, ki so lahko zanimiv raziskovalni vir tudi za slovenske raziskovalce:

• SHARE – Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe vključuje 27 evropskih držav, tudi Slovenijo, ter Izrael. Raziskava spremlja starejše od 50 let na področju zdravja, socio-ekonomskega položaja ter socialnih in družinskih povezav.
• Nemški socio-ekonomski panel, ki vključuje približno 11 tisoč gospodinjstev in je po vsebini podobna angleški longitudinalni študiji Understaning Society, ki letno spremlja 40 tisoč gospodinjstev.
• Irski arhiv kvalitativnih podatkov hrani bogate zbirke longitudinalnih raziskav, kot je na primer Growing Up in Ireland, ki spremlja dva reprezentativna vzorca otrok na Irskem ter raziskava Life Histories and Social Change collection, pod okriljem katere je nastala zbirka življenjskih zgodb, tj. 113 intervjujev z Irci, ki so dosegli odraslo dobo v 1950-ih, 1960-ih in 1970-ih.
• Številne longitudinalne raziskave hrani še angleški arhiv kvalitativnih longitudinalnih podatkov Timescapes.