Podatki se v informacijski družbi zbirajo vseskozi in vsepovsod se jih tudi prikazuje. Zdi se, da lahko z računalniškimi orodji to počne vsakdo, ter da je tudi na tem področju človekove dejavnosti najpomembnejše merilo opaznost oziroma všečen vtis. Predavanje pa bo pokazalo, da kakovosten prikaz podatkov za strokovne in znanstvene namene zahteva ustrezno znanje ter da ustreznejši prikaz podatkov omogoča boljše odločanje.

Na primerih dobre in slabe prakse prikaza podatkov iz zgodovine ter na sodobnih primerih iz družboslovja bodo udeleženci spoznali, da se pri prikazu podatkov srečujemo s številnimi vprašanji. Nekatera so temeljna in splošna (npr. odločanje med tabelaričnim in grafičnim prikazom glede na vrsto podatkov in namen prikaza), nekatera pa zapletena in transdisciplinarna (npr. prikaz večrazsežnih statističnih modelov). Posebna pozornost bo namenjena značilnostim zaznavnih in spoznavnih procesov pri interpretaciji diagramov.

Kot motivacijo za nadaljnje izobraževanje bo prikazan primer dinamičnega in interaktivnega prikaza podatkov, ki ga omogočajo sodobni računalniki. Seznanili se bomo s temeljno literaturo s

področja statistične oziroma informacijske vizualizacije. Na koncu bomo povzeli osnovne pojme in načela, ki naj bi jih vsi poznali in vselej upoštevali pri prikazu podatkov (elementi grafičnega prikaza in njihova raba, jasnost in razločnost, razmerje med črnilom in podatki, odnosi in primerjave idr.).