Merila za sprejem
ADP trajno hrani raziskovalne podatke, zanimive za družboslovne analize, s poudarkom na problemih, povezanih s slovensko družbo. Prednost imajo vsebinsko pomembnejše in metodološko dobro izdelane raziskave, ob tem še posebej longitudinalni podatki in mednarodno primerljivi podatki, pri katerih je upoštevana Slovenija. Izjemoma sprejema tudi vsebine, ki ne sodijo strogo v okvir družboslovja, a so po strukturi podobne podatkom s tega področja in nimajo drugega skrbnika, na primer humanistika, medicina. ADP sprejema tudi podatke vladnih služb (SURS, IRSSV), nevladnih organizacij ter občanskih raziskovalcev in raziskovalk.
Za manjše, problemsko, metodološko in glede uporabljivosti omejene raziskave, ki običajno služijo za preverjanje in ponovitev znanstvenih ugotovitev, predstavljenih v znanstveni literaturi, ADP nudi storitev samoshranitve v repozitorij v sistemu začasnega skrbništva. Tudi te raziskave morajo izpolnjevati osnovne kriterije za sprejem (glej Predaj in objavi).
Pri sprejemu v objavo ADP presodi naslednje vidike raziskav:
1. skladnost s politiko razvoja zbirke ADP,
2. znanstvena vrednost podatkov,
3. skladnost z načeli odprtega dostopa do podatkov,
4. pravna in etična načela,
5. potencial za ponovno rabo,
6. ocena pomena raziskave z vidika stroškov trajnega skrbništva.
Na podlagi te ocene ADP določi sistem skrbništva.
Dva sistema skrbništva raziskav |
Dve podzbirki podatkov v Zbirki ADP |
|---|---|
|
Trajno skrbništvo (ang. long-term data curation) |
Raziskave v trajnem skrbništvu |
|
Samoshranitev v začasnem skrbništvu (ang. short-term curation self-deposit) |
Raziskave v začasnem skrbništvu |
KRITERIJI ZA POMOČ PRI PRESOJI POMEMBNOSTI RAZISKAVE
1. Kontinuiranost raziskovanja
Raziskave, ki so del serij raziskav, so praviloma bolje ocenjene kot samostojna ad-hoc raziskovanja. To so v večini primerov raziskovanja, ki so del raziskovalne tradicije, npr. serija raziskav Slovensko javno mnenje.
2. Primerljivost raziskovanja
Raziskave, ki omogočajo medčasovne ali geografske primerjave, so praviloma bolje ocenjene. Med njih spadajo tudi raziskave, ki so del mednarodnega raziskovanja, kot je npr. Evropska družboslovna raziskava, in druge raziskave, ki poleg slovenskih vsebujejo podatke drugih držav.
3. Kakovostno vzorčenje in ustrezna populacija
Raziskave, pri katerih se uporablja vzorčenje, ki omogoča metodološko ustreznejše posploševanje na populacijo, so praviloma bolje ocenjene. Pokritje celotne populacije ali slučajno vzorčenje s Centralnim registrom prebivalstva kot vzorčnim okvirom se pojmuje kot ustreznejše vzorčenje od neslučajnihi vzorcev, kot so kvotni ali priložnostni vzorci (pri npr. spletnem zbiranju podatkov).
4. Velikost podatkov
Obsežnejše raziskave, ki zajemajo več enot (1000 ali več) in spremenljivk (200 in več), so praviloma ocenjene bolje kot raziskave, pri katerih je velikost podatkovne baze manjša.
5. Geografska pokritost
Raziskave, ki pokrivajo manjša območja določene države (kraj, mesto ali statistično regijo), so praviloma slabše ocenjene, kot raziskave, ki geografsko pokrivajo večje območje (celotno državo ali celo več držav).
6. Vsebina raziskave
Raziskava, ki s svojo vsebino zapolnjuje raziskovalno praznino, je lahko višje ocenjena. In sicer kljub temu, da v popolnosti ne izpolnjuje vseh ostalih kriterijev. Praviloma pa so višje ocenjene raziskave, katerih vsebina pokriva širše področje raziskovanja in omogoča uporabo pri večjem številu praktičnih problemov.
7. Drugi metodološki kriteriji
Poleg navedenih obstajajo tudi drugi metodološki kriteriji, kot so metodološko ustrezen vprašalnik, kakovostno zbiranje podatkov ali dovolj visoka stopnja odgovora glede na metodo zbiranja podatkov. V primeru, da določenim metodološkim kriterijem ni zadoščeno v celoti, je lahko ocena raziskave nižja.
8. Ustreznost in kakovost gradiv raziskave
Izpopolnjenost dokumentacije raziskave je osnoven kriterij za sprejem raziskave v arhiv. V primeru, da je osnovnim kriterijem zadoščeno, vendar še vseeno pri objavi raziskave obstajajo manjše pomanjkljivosti pri gradivih, se lahko raziskavo oceni z nižjo oceno. Popolna dokumentacija vsebuje gradiva, ki celostno dopolnjujejo podatkovno zbirko in s tem omogočajo kakovostno rabo sekundarnih podatkov.
Priporočeni formati podatkov
(glej Priporočeni formati).
V ADP priporočamo pripravo podatkovnih datotek v formatih, ki so neodvisni od programske opreme in računalniškega okolja (platform), ki zagotavlja dolgoročno hrambo in dostop v ADP.
Ob prevzemu podatkov in gradiv v ADP preverimo sprejemne formate in jih po potrebi pretvorimo v primerne formate, ali pa pozovemo dajalca, da nam preda gradivo v naših priporočenih formatih.
Etični in pravni vidiki
Pravočasno načrtovanje ravnanja s podatki zagotovi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pred predajo gradiv v ADP:
- Dajalec zagotavlja, da je pred predajo gradiv izpolnil etične normative, ki jih predpisuje njegova stroka oziroma organizacija.
- Dajalec zagotavlja, da je v gradivu, ki ga predaja, poskrbel za varstvo osebnih podatkov.
- Dajalec lahko preda le gradivo, za katerega ima urejene pravice deljenja.
