Raziskava Evrobarometer v srednji in vzhodni Evropi (CEEB) se je izvajala med letoma 1990 in 1997 pod okriljem Evropske komisije. Vodila sta jo Karlheinz Reif (do 1995) in George Cunningham. Izvedena je bila osemkrat v več kot 20 državah vzhodne Evrope Vsako leto jeseni so ponovno spremljali odnos ljudi v posameznih državah do ekonomskih in demokratičnih reform v njihovih državah in zavest o dogajanju v Evropski uniji. Običajna velikost vzorca v vsaki državi obsega 1000 državljanov sodelujoče države, starih 15 let ali več. Anketiranje poteka na domovih v vzorec izbranih oseb v obliki osebnega intervjuja. Z letom 1991 (CEEB2) so v vseh državah uporabljali večstopenjsko slučajno vzorčenje (z izjemo Madžarske, kjer so se za raziskavo CEEB2 poslužili tehnike kvotnega vzorčenja). Leta 1994 (CEEB5) je koordinacijo nad zbiranjem in združevanjem podatkov prevzel GfK EUROPE Ad hoc Research v sodelovanju z regionalnimi partnerji, pri čemer je nadomestil GALLUP UK. Rezultate so objavljeni v poročilih Evropske komisije. Datoteke s podatki so na voljo za raziskovalne namene v SPSS formatu, uporabo pa omogoča ZA data service. Seznam sodelujočih po posameznih letih http://www.gesis.org/en/data_service/eurobarometer/ceeb/countries.htm. Oktobra 2001 je bila Evropska komisija pobudnik nove serije raziskav, ki se izvaja v 13 državah, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji pod imenom Evrobarometer držav kandidatk ali “Candidate Countries Eurobarometer (CCEB)”, ki se je prvotno imenoval Evrobarometer držav prosilk (Applicant Countries Eurobarometer). CCEB nadzira in koordinira Directorate-General for Press and Communication (Public Opinion Analysis). Prva raziskava je potekala v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Turčiji in južnem delu Cipra.

Mednarodna raziskava volilnih sistemov (CSES) je program mednarodnega sodelovanja pri volilnih raziskavah, izvedenih v več kot 50 utrjenih in na novo nastalih demokracijah. Zasnovana je s ciljem pridobiti primerjalne podatke, primerne za analizo razumevanja volitev, družbenih delitev, ki vplivajo na volilne preference, odnosa do demokratičnih institucij in procesov v pogojih različnih institucionalnih ureditev volilnih sistemov. CSES raziskava koordinira zbirko podatkov med različnimi državami in s tem poskuša povečati razumevanje volilnega vedenja, kar ne bi bilo mogoče le z analizo obstoječih sekundarnih podatkov (http://www.cses.org)

Raziskava Evrobarometer (EB) se je začela izvajati leta 1973 pod okriljem Komisije Evropske skupnosti. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 zajema tudi našo državo. Pred tem letom je Slovenija pokrita z vzporednima raziskavama CCEB in CEEB. Raziskavo EB vodi Generalni direktorat za tisk in komunikacije pod okriljem Evropske komisije. Raziskave so produkt specifičnega programa mednarodnega in medčasovnega primerjalnega družboslovnega raziskovanja. Raziskave merijo zavest in odnos prebivalcev EU do skupnega trga in ostalih institucij Evropske skupnosti. Prav tako merijo cilje, ki so bili med glavnimi prioritetami posamezne države. Ta prizadevanja so ostala osrednji del raziskovalnih prizadevanj Evropske skupnosti, ki so se uresničila poleti 1971 z dodatno raziskavo o problemih kmetijstva, ki jo je izvedlo 6 držav. Po letu 1973 so raziskave zajele širše območje, tako v vsebinski kot geografski pokritosti; obsegale so sklopa meritev osebnega zadovoljstva in zaznave kakovosti življenja, ki sta postala standardna sklopa v javnomnenjskih raziskav Evropske skupnosti. Leta 1974 je Komisija Evropske skupnosti začela serijo raziskav Evrobarometer, narejenih posebej za spremljanje družbenih in političnih stališč državljanov 9 držav članic: Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Nizozemske, Belgije, Danske, Irske in Luksemburga. Evrobarometer se izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Poleg tega, da vsakič zajema podatke o podpori evropskim integracijam in zaznavanje kakovosti življenja, je vsakem Evrobarometru dodana paleta posebnih vsebin. Spomladi 1977 se z Evrobarometrom začne meriti tudi stališča o vlogi Evropskega Parlamenta. Jeseni leta 1980 se v raziskavo Evrobarometer vključi Grčija (številka 14), jeseni 1985 Portugalska in Španija (številka 24), nekdanja Demokratična Republika Nemčija se priključi jeseni leta 1990 (številka 34), Finska spomladi leta 1993 (številka 39) ter Švedska in Avstrija jeseni leta 1994 (številka 42). Norveška se je raziskavam priključevala priložnostno od jeseni leta 1991 (številka 36). Od prvega januarja 2004 pa se raziskavi pridruži še 10 novih članic: Češka, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Madžarska, Malta, Ciper in Slovenija. Raziskava “Flash” Evrobarometer je različica Evrobarometra, s tem da meri javno mnenje evropske skupnosti po posameznih vsebinah.

Evropska Družboslovna Raziskava (ESS) je mednarodna raziskava, ki vključuje več kot 30 držav. Njen namen je skozi pristop mednarodne primerjalne anketne raziskave preučiti povezanost med spreminjajočimi se evropskimi institucijami in stališči, prepričanji in vedenjskimi vzorci njenih prebivalcev. Anketa uporablja najvišje metodološke standarde. Projekt deluje kot evropska raziskovalna infrastrukturna enota (ERIC), ki se pretežno financira z viri posameznih sodelujočih držav. Eno uro dolga anketa med posamezniki vključuje blok vprašanj o splošnih družbenih in političnih stališčih, ki ostaja nespremenjen skozi leta, ter enkratne module vprašanj, ki so posvečeni posameznim temam in izbrani na podlagi javnih razpisov za sodelovanje raziskovalnih skupin.

Študija evropskih vrednot (EVS) je obsežen, mednarodni, ponavljajoči se presečni raziskovalni program o osnovnih človeških vrednotah. Pobudo za njegov nastanek je podala Študijska skupina za evropske sisteme vrednot (EVSSG) v poznih sedemdesetih letih, ki jo je takrat sestavljala neformalna skupina akademikov. EVS, kot ga poznamo danes, se je začel izvajati leta 1981, ko je bilo s standardiziranimi vprašalniki anketiranih tisoč državljanov takratnih evropskih držav članic. Raziskava se ponovi vsakih devet let, v njej pa sodeluje različno število držav. Ponuja vpogled v ideje, prepričanja, želje, stališča, vrednote in mnenja državljanov po vsej Evropi. Glavne teme zadevajo družino, delo, okolje, dojemanje življenja, politiko in družbo, religijo, moralo in nacionalno identiteto.

Mednarodna družboslovna anketa (ISSP) je kontinuiran program mednarodnega sodelovanja v letnih anketah, ki pokrivajo pomembne teme za družboslovno znanstveno raziskovanje. Združuje že obstoječe družbeno-znanstvene projekte in usklajuje raziskovalne cilje ter tako dodaja posameznim nacionalnim raziskavam mednarodni in medkulturni vidik. Vsaka posamezna raziskava (tematski modul) se ukvarja z določeno družboslovno tematiko. Tako raziskave ISSP do sedaj vsebujejo vprašanja o odnosu posameznika do številnih družbenih tem, kot so: okolje, vloga vlade, družbene neenakosti, socialno podporo, družina in spolne vloge, delo in delovne usmeritve, religija, državljanstvo, nacionalna identiteta, zdravje in zdravstveni sistem. Prva raziskava je bila izvedena v letih 1985/86 v šestih državah, danes pa ima ISSP prek 40 držav članic po vsem svetu (http://www.issp.org/).

Serija raziskav o korupciji zajema raziskave splošne slovenske populacije. Prvi del anketirane sprašuje o razumevanju korupcije, mnenju o njeni razširjenosti, sprejemanju podkupnine v javnih službah, o informativnih virih, na podlagi katerih si anketirani ustvarja mnenje o korupciji, o vzrokih za korupcijo, izkušnjah in krivcih za korupcijo, o tem ali bi prijavili primer korupcije ter o stopnji učinkovitosti institucij v boju proti korupciji. Pripravljenost anketiranih na sprejemanje korupcije kot sredstva za doseganje ciljev se ugotavlja neposredno (kako bi anketirani ravnal v hipotetičnem primeru) in posredno (z oceno verjetnosti korupcije na posameznih področjih). Drugi del raziskave je sestavljen iz splošnejših vprašanj o razmerah v družbi, namenjenih analizi stališč o korupciji. Anketirani podajo ocene o zadovoljstvu z demokracijo, rednem dohodku, stanju v gospodarstvu, zaupanju v ustanove, spremljanju informativnih oddaj in časopisov ter strankarskih preferencah. Zadnji del zadeva vprašanja sociodemografskega tipa spremenljivk.

Raziskave na temo ljubljanskih občin in urbanizma posega v različne vidike življenja v urbanem okolju. Celoten projekt sledi splošnim načelom empiričnega družboslovnega raziskovanja, s tem, da je omejen na specifično (mestno) populacijo. Med temami raziskav prevladujejo problematika upravljanja v mestu, vprašanje komunalne ureditve mesta, problem stanovanjske gradnje in druga razvojna vprašanja.

Raziskava je namenjena ugotavljanju stanja in ocenjevanju kvalitete življenje v Sloveniji. Prvi val raziskave LOL84 je zajel samo Slovenijo, drugi LOL87 in tretji LOL91 vsebuje podatke za celoto tedanje Jugoslavije, serijo pa zaključuje LOL94. Zasnova raziskave izhaja iz podobnih raziskav poročil o stanju v družbi, narejenih v tujini, ki pomagajo oblikovati izhodišča socialne politike in izboljšanja blaginje prebivalstva. Del vprašanj je povzet po vprašalniku “The Level of Living Survey”, Swedish Institute for Social Research, veliko vprašanj je ponovljenih ali prirejenih iz raziskav prejšnjih let. Zajeti so demografski podatki o očetu in materi respondenta, kot je poklic, narodnost in izobrazba, primerni za analizo socialnega izvora, družbene stratifikacije in mobilnosti, podatki o selitvah. Opisana je opremljenost stanovanja in stanovanjski standard, lastništvo in karakteristike pogojev bivanja, ter ocenjeno zadovoljstvo s stanovanjskimi razmerami.

Raziskave medijske pismenosti so prvo celostno raziskovanje v Sloveniji. Raziskovalno delo se opira na številne obstoječe raziskave ter analize primarnih in sekundarno pridobljenih podatkov. Podatki, ki se zbirajo v okviru Infrastrukturnega programa Fakultete za medije in predstavljajo temelj analize stanja medijske pismenosti in rabe medijev v Sloveniji. Raziskovanje se je pričelo leta 2014 in pokriva področja rabe medijev, varnosti na spletu, medijske vzgoje, rabe družbenih omrežij, izpostavljenosti medijem in raba elektronskih naprav, vpliv medijev na vsakdanje življenje ljudi, pomen zasebnosti in varnosti deljenja osebnih informacij na spletu. V sklopu raziskovanja medijev podatki vključujejo različne starostne skupine – od splošne reprezentativne populacije Slovenije do posamičnih skupin kot so osnovnošolci, srednješolci, predšolski otroci, brezposelni ter gluhi in slepi ali slabovidni.

Raziskava o zgodovini medijev na slovenskih tleh v 20. stoletju preučuje, kako so se razvijali (predvsem elektronski) mediji in kako so jih sprejeli in uporabljali potrošniki. Podatki so zbrani s poglobljenimi intervjuji, z ciljem, da bi pridobili čim več informacij o rabi medijev v preteklosti. Gre za večletno raziskavo, ki jo izvajajo študenti in študentke v okviru predmeta Zgodovina medijev na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, ki tekom let zbirajo podatke o različnih medijih. Zajete teme so: radio, televizija, telefon, kino, videorekorder, Walkman ter tudi zgodnja raba računalnika. Gre za kulturno zgodovino medijev, ki vključuje podatke o spominih medijskih potrošnikov na njihove zgodnje rabe posamičnih medijev.

Ekonomske migracije slovenskih delavcev v tujino (predvsem Nemčijo) so bile ob koncu 60. in v 70. letih zelo razširjen pojav. Sociologi so raziskovanje le-tega zastavili z obsežno študijo, katere načrt in priprave segajo v leto 1972, terenske faze pa so se izvajale v letih 1974 in 1976. Prva terenska raziskava z imenom Zdomci je potekala med junijem in oktobrom leta 1974. Anketirani so bili slovenski delavci na delu v tujini, terenski anketarji (študenti FSPN in raziskovalci sami) so respondente obiskali na njihovem bivališču v ZR Nemčiji. S pomočjo obširnega vprašalnika so raziskovalci zbrali podatke o vzrokih za odhod v tujino, morebitnem napredovanju v poklicu in izobrazbi, znanju jezika, koliko zdomci v Nemčiji zaslužijo in kam nameravajo vložiti prihranjen denar, kako ocenjujejo konkretne dejavnike migracijskega privlačevanja in odbijanja, ali se nameravajo vrniti v domovino, kakšne so njihove stanovanjske in družinske razmere in kakšne so bile pred odhodom. V istem času je bila predvidena tudi študija med partnerji oz. drugimi sorodniki zdomcev, ki so ostali v Sloveniji, vendar ni bila izvedena. Leta 1976 sta bili izvedeni še študiji Povratniki (avgusta in septembra) in Pari (med septembrom in novembrom). V okviru študije Povratniki je bila izvedena anketa med delavci, ki so se po delu v tujini vrnili v domovino. Raziskovalci so zbrali primerjalne podatke skupini zdomcev, ki so bili anketirani predhodno, zato se vprašanja v veliki meri ujemajo s tistimi iz raziskave Zdomci. Cilj študije je bil raziskati vzroke za odhod v tujino in povratek, lastnosti Slovencev, ki so delali v ZRN, njihovo vključevanje v nemško delovno in življenjsko okolje, kot so napredovanje v poklicu in izobrazbi, znanje jezika, koliko so zdomci v Nemčiji zaslužili in kam so vložili prihranjen denar, njihove navade. Povratniki so poročali tudi o težavah po vrnitvi v Slovenijo. V sklopu študije Pari je bila izvedena anketa med Slovenci, ki niso bili na delu v tujini in predstavljajo pare, oz. kontrolno skupino anketiranim Zdomcem iz predhodne faze. Na osnovi lastnosti posameznega anketiranega zdomca v ZR Nemčiji, so raziskovalci v Sloveniji poiskali njemu adekvatno osebo, ki je ustrezala anketiranemu emigrantu glede na kraj njegovega stalnega bivališča v Sloveniji, oseba naj bi bila zaposlena v isti delovni organizaciji kot emigrant pred odhodom v tujino, naj bo istega spola, vsaj približno enake starosti in na približno enakem nivoju glede stratifikacijskih dimenzij. S pomočjo vprašalnika Parov so raziskovalci zbrali primerjalne podatke skupini zdomcev in povratnikov, ki so bili anketirani predhodno, zato vprašalnik vsebuje večino vprašanj, ki jih najdemo tudi v vprašalniku za povratnike in zdomce, razen tistih, ki se nanašajo na specifične izkušnje, povezane z bivanjem v Nemčiji. Osnovne teme so: delo in zadovoljstvo z delom, poklic in zaslužek, poklicno napredovanje, materialni položaj, stanovanjski status ter življenjske in družinske razmere.

Raziskave pokrivajo podobno tematiko zato so združene v serijo Migracije (MIGR). Teme, ki jih pokrivajo raziskave so: čezmejno sodelovanje, čezmejne vezi, vpliv Schengena, mejni režim, državne meje, priseljevanje in odseljevanje, večkulturnost, etnično mešane družine, družbeno-kulturna povezanost, zaposlovanje oz. delo v sosednjih državah, turizem, spremljanje tujih medijev.

Raziskave iz serije Mladina so namenjene longitudinalnemu spremljanju mladinske populacije s poudarkom na spreminjanju vrednot in življenjskih stilov. Mladina 85 je bila prva v seriji raziskav, poleg slovenskih obstajajo za leto 1985 vzporedni podatki za ostale republike SFR Jugoslavije. Nekatera vprašanja iz Mladine 1985 se ponovijo v raziskavah Mladina 1993 (srednješolska populacija), Mladina 1995 (študentska populacija), Mladina 1998 in Mladina 2000.

TV ODZIV je serija javnomnenjskih raziskav o aktualnih tematikah, ki so predvajane v TV Dnevniku, Televiziji Slovenija, ob nedeljah.

Serija ORGU preučuje organizacijsko učenje v podjetjih. Zajema Slovenijo, Hrvaško, Južno Korejo, Španijo, Makedonijo in Turčijo. Teme, ki so zajete v seriji so: organizacijsko učenje, uspešnost poslovanja podjetij, uspešnost poslovanja in organizacijska kultura. Prva raziskava iz te serije je bila narejena leta 2003 v Sloveniji in se je ponovila leta 2004. Preučevala je vpliv informacijsko komunikacijskih tehnologij na organizacijsko učenje in uspešnost poslovanja. Leto kasneje sta bili izvedeni dve raziskavi, na Hrvaškem in v Maleziji, ki sta preučevali vpliv organizacijskega učenja in procesne usmerjenosti na uspešnost poslovanja v podjetjih. Leta 2007 je bila izvedena še raziskava v Makedoniji. Leta 2008 sta bili narejeni še dve raziskavi v Južni Koreji in Španiji, ukvarjali pa sta se z vplivom organizacijskega učenja in inovacij na uspešnost podjetij. V letu 2009 so raziskavo izvedli še v Turčiji.

Telefonska anketa Politbarometer poteka kontinuirano in je namenjena merjenju stališč o razmerah v družbi in ocenjevanju delovanja vlade in državnih institucij skozi perspektivo javnega mnenja. Večji del vprašanj v anketi je ponavljajočih, del pa se nanaša na ocenjevanje trenutno aktualnih dogajanj.

Namen popisov prebivalstva je zbrati podatke o stanju in spremembah v demografskih, ekonomskih, izobraževalnih, naselitvenih in bivalnih razmerah. Popisi prebivalstva zajemajo celotno populacijo in zagotavljajo najzanesljivejše kazalce opazovanih lastnosti v primerjavah skozi čas in med državami, ki se uporabljajo kot kriterij za umerjanje drugih podatkov. Popis omogoča tudi najbolj podrobno členitev pregledov stanja po geografskih enotah. Tako predstavlja tudi trajno podlago za oblikovanje zakonskih ukrepov in politik. Prvi sodobni popis prebivalstva, ki vključuje slovensko ozemlje, je izvedla Avstro-Ogrska leta 1857, sledili pa so leta 1869, 1880, 1900 in 1910. Popisoma 1921 in 1931 je sledilo vsebinsko bolj skromen popis leta 1948, namenjen zlasti ugotavljanju stanja prebivalstva po vojni. Sledili so popisi leta 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 in Registrski popis 2011 in 2015. Popisi so se deloma razlikovali med sabo po izboru spremenljivk in podrobnih metodoloških pristopih, kar je potrebno upoštevati pri primerjavah.

RIS je samonaročniški, akademski in neprofitni projekt Centra za metodologijo in informatiko znotraj Fakultete za družbene vede v okviru Univerze v Ljubljani. Fokus raziskovanja so družbene spremembe, ki nastajajo zaradi širitve Interneta in z njim povezanih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V okviru projekta se zbirajo, povezujejo in analizirajo podatki za relevantna področja interneta ter formirajo indikatorji interneta in kazalcev informacijske družbe. Projekt poteka od leta 1996, posamezni podprojekti raziskujejo rabo interneta v različnih sferah: v gospodinjstvih, podjetjih, šolskih zavodih in med uporabniki interneta (anketa, ki poteka po svetovnem spletu). RIS vzpostavlja longitudinalne podatke in zagotavlja mednarodno primerljivost podatkov in rezultatov. Posebna pozornost je posvečena metodologiji raziskovanja s pomočjo interneta s poudarkom na zbiranju podatkov za potrebe anketnega raziskovanja. Rezultati so javni, glavnina je dosegljiva na predstavitvenih straneh (http://www.ris.org/) projekta. Prav tako so javno dostopni prihodki in stroški projekta, morebitni presežki pa so namenjeni razvoju projekta v okviru poslanstva. Projekt RIS upošteva tajnost in zasebnost podatkov v skladu z veljavnimi kodeksi.

Po zasnovi lahko anketo Slovensko javno mnenje (SJM) primerjamo s splošnimi družboslovnimi anketami v nekaterih drugih državah, katerih cilj je zagotoviti družboslovno relevantne podatke o spremembah v subjektivnih zaznavah in stališčih splošne populacije. Z začetkom leta 1968 se nekatera vprašanja ponavljajo iz leta v leto. Stalne teme ankete so ocena družbenih in gospodarskih razmer, politično življenje, okolje, mednacionalni odnosi in religija. Od leta 1989 dalje se projekt SJM intenzivno vključuje v nekatere najpomembnejše mednarodne družboslovne anketne raziskave in s tem svojim podatkom dodaja mednarodno komparativno perspektivo. Občasno se pod istim naslovom lahko izvaja tudi projekt, ki je posvečen specifični konkretni tematiki.

Tudi v družboslovju naj bi empirično raziskovanje potekalo na osnovi čim bolj kvalitetnih podatkov. Izmerjene spremenljivke naj bi bile veljavne in zanesljive. Analize merske kakovosti anketno zbranih podatkov o medosebnih egocentričnih omrežjih so redke zaradi tako imenovanega “nested design”. Pri egocentričnih omrežjih namreč vsaka opazovana oseba poroča o povezavah z različnim številom drugih posameznikov. Analize kakovosti podatkov o popolnih omrežjih so še redkejše, saj je rezultat merjenja posamezne relacije matrika. V pričujočih raziskavah je problem posebnega načrta pri egocentričnih omrežjih rešen tako, da so tipična vprašanja za identifikacijo članov osebnega egocentričnega omrežja, t.i. generatorji imen, uporabljeni v popolnih omrežjih. Matrike, ki so rezultat merjenja popolnega omrežja, se z vektorizacijo lahko pretvorijo v spremenljivke. Mersko kakovost tako pridobljenih spremenljivk pa lahko ocenjujemo s klasičnimi načini ocenjevanja kakovosti merjenja. Serija Socialna omrežja vključuje raziskave, katerih tema so omrežja socialne opore. Raziskave SOCOM92, SOCOM98, SOCOM00, SOCOM01, SOCO_93, SOCO_01, SOCO_02 in SOCO_05 so izvedene na popolnih omrežjih, pri čemer je bila SOCOM92 narejena med člani študentske vlade, SOCOM98 in SOCOM01 med dijaki Gimnazije Bežigrad, SOCOM00 med dijaki Gimnazije Poljane, SOCO_93, SOCO_01, SOCO_02 in SOCO_05 pa med študenti Družboslovne informatike. Za to serijo hranimo v ADP še tri raziskave in sicer EGOOMR00, SOCOP02 in SOCOP07. Raziskava EGOOMR00 je bila narejena na prebivalcih Ljubljane, na podlagi istega vprašalnika pa se je dve leti kasneje, na celotni populaciji Slovenije, izvedla še raziskava SOCOP02. Leta 2007 je bila izvedena še raziskava SOCOP07 na 80 študentih Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Raziskave SOCOP, ki se izvajajo že več let zapored in so namenjene testiranju merskega inštrumenta so narejene na kvotnih vzorcih.

Študijski krožek je brezplačna splošno izobraževalna oblika prostovoljnega učenja odraslih, ki poteka nehierarhično. Skupino tvori 5 do 12 ljudi, ki se vsaj petkrat srečajo, da bi se načrtno učili. Običajno je srečanj več kot deset, povprečno število ur pa presega 35, porazdeljenih na več kot tri in pol meseca. Krožek vodi za vodenje posebej usposobljen mentor. Ob zaključku krožka osvojene novosti predstavijo v obliki predavanj, razstav, ekskurzij, literarnih večerov, izdaje brošur in celo rednih glasil, pripravijo gledališke in druge vrste predstav, s čimer odražajo vsebino krožka in ustvarjalnost udeležencev ter prispevajo k razvoju svojega kraja. Krožki potekajo že od leta 1993. Sistematično spremljanje je bilo zasnovano z namenom letnih poročil, ki so po desetih letih prešla v raziskovalno zasnovane analize. Namen spremljanja in raziskovanja na podlagi teh podatkov je ugotavljanje značilnosti neformalnega učenja v majhnih skupinah, ki poteka po vsej Sloveniji. Letno se kreirata dve bazi podatkov, pri čemer so enote v prvi bazi študijski krožki, v drugi bazi pa udeleženci študijskih krožkov.

Raziskava Družbeni profil študentov Univerze v Mariboru je serija petih anketnih raziskav in je bila načrtovana predvsem kot osnova za vodenje študentske politike študentske organizacije Univerze v Mariboru. Raziskava se izvaja na letni ravni. Temeljni namen raziskave je definiranje stanja vseh najpomembnejših indikatorjev študentskega življenja na mariborski univerzi.

Slovenski utrip je serija krajših anketnih raziskav, ki jih od leta 2009 dalje izvaja Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Izvajajo se v obliki telefonskih anket, vsakič na reprezentativnem nacionalnem vzorcu najmanj 900 anketirancev. Letno se izvede do 10 raziskav, ki analizirajo odnos javnega mnenja do znanja, identitete, demokracije, materialne blaginje, Evrope, političnih orientacij, množičnih medijev, medkulturnih stikov, iger na srečo in družbenega razvoja. Ankete vključujejo tudi strankarsko-politične preference in odnos do izbranih aktualnih tem, ponavljanje osnovnih vprašanj znotraj nosilnih tematskih področij pa omogoča primerljivost na medletni ravni.

V mednarodno raziskavo vrednot (World Values Survey – WVS) je vključena mreža znanstvenikov z vsega sveta, ki preučujejo spreminjanje vrednot in njihov vpliv na socialno in politično življenje. Raziskava se je začela s serijo anket, ki jih je v desetih državah zahodne Evrope izvedla raziskovalna skupina za evropske vrednotne sisteme (European Value Systems Study Group – EVSSG), WVS pa je nastala na podlagi teh anket in se je začela izvajati leta 1981, z namenom preučiti vrednote in stališča širše javnosti različnih narodov z drugačnimi gospodarskimi, izobraževalnimi in kulturnimi ozadji. Na podlagi WVS in v sodelovanju z Evropsko raziskavo vrednot (European Values Survey – EVS) so se izvedle nacionalne raziskave v 97 državah, na reprezentativnem vzorcu, kar zajema skoraj 90 odstotkov svetovne populacije. Te raziskave kažejo, da med prebivalstvom prihaja do pomembnih sprememb v verovanju pa tudi v tem, kaj ljudje želijo od življenja. Z namenom spremljanja teh sprememb, je bila izvedena raziskava (EVS/WVS) v 5 intervalih. Zbiranje podatkov je potekalo med letom 1981 in letom 2007. Slovenija po zaslugi prizadevanj projekta Slovensko javno mnenje zagotavlja podatke od leta 1991 dalje.