Avtor raziskave: Robin Fabrin-Petersen

Leto raziskave: 2022

Ključne besede: Danska, prekarna zaposlitev, subjektivna negotovost zaposlitve, nestandardna zaposlitev, individualizirano blagostanje, blagostanje, službeno življenje, negotova zaposlitev, nestabilna zaposlitev

Cilj raziskave je bil preučiti, kako se značilnosti prekarne zaposlitve izražajo na posameznikovem blagostanju v odnosu dela do zasebnega življenja. Raziskovalec je uporabil novo uveljavljen indikator, tj. tipologija prekarnih zaposlitev, ki je sestavljen iz 2 spremenljivk: nestandardne oblike zaposlitve (objektivna prekarnost) in samoocenitve varnosti zaposlitve (subjektivna prekarnost). Kombinacije teh dveh ustvarijo štiri tipe zaposlitve: 1) neprekarno zaposleni, ki niso niti nestandardno zaposleni niti ne čutijo negotovosti zaposlitve; 2) objektivno prekarno zaposleni, ki so nestandardno zaposleni, vendar ne čutijo negotovosti zaposlitve; 3) subjektivno prekarno zaposleni, ki niso nestandardno zaposleni, vendar čutijo negotovost zaposlitve; in 4) dvojno prekarno zaposleni, ki so nestandardno zaposleni in čutijo negotovost zaposlitve. Ideja za takšno raziskovanje je nastala na podlagi orodja »The quality of Working Life Systemic Inventory« (QWLSI), le da je vprašalnik prilagojen na način, pri katerem upošteva tudi vpliv zaposlitve na zasebno življenje.

Fabrin-Petersen, R. (2022). Vpliv prekarnega zaposlovanja na posameznikovo blagostanje, 2022 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: VPDZ22. https://doi.org/10.17898/ADP_VPDZ22_V1