Enega od najpomembnejših vidikov raziskovanja socialnih omrežij predstavlja povezava s širokim področjem socialne opore, tako na področju mentalnega kot fizičnega zdravja in socialno intervencijskih programov (od družine do širše skupnosti ter delovnega mesta in šole). Na tem področju je mogoče raziskovati strukturo in način delovanja neformalnih omrežij socialne opore ljudi – na koga se ljudje obračajo kadar so v stiski (na primer v čustveno stresnih situacijah, kot je na primer smrt bližnjega družinskega člana, v primeru hujše bolezni ipd.), kakšne posledice imajo te interakcije za njihovo zdravje in splošno dobro počutje, kateri dejavniki na to vplivajo. Prav tako je mogoče raziskovati stopnjo zadovoljstva ljudi s socialno oporo in kateri dejavniki na to vplivajo. Na osnovi tovrstnih rezultatov je možno načrtovati različne konkretne programe socialne pomoči. Cilj raziskave je bil s podatki na obsežnem reprezentativnem vzorcu preučiti značilnosti omrežij neformalne socialne opore (kakšna je njihova velikost in struktura, značilnosti relacij znotraj teh omrežij - bližina, pogostost stikov ipd.) prebivalcev Slovenije, tako na splošno kot po nekaterih ključnih demografskih značilnostih (npr., spol, starost, izobrazba). Poseben poudarek je bil dan na preučevanju omrežij socialne opore ranljivih družbenih skupin, kot so revni, starejši, gibalno ovirani. V raziskavi je bila preučevana tudi uporaba in pomembnost formalnih virov socialne opore. Rezultati raziskave o omrežjih socialne opore so uporabni kot osnova za boljše organiziranje novih, alternativnih in dopolnilnih oblik pomoči s strani državnih ali nevladnih institucij, ki že obstoječo oporo dopolnjujejo in nadgrajujejo ali jo poskušajo nadomestiti v primerih, kjer ta opora ne obstaja ali je povsem neustrezna. Še posebej to velja za specifične skupine prebivalstva, ki takšno pomoč najbolj potrebujejo (starejši prebivalci, invalidne osebe, družine s predšolskimi otroki ipd.).






>> opis raziskave <<