Sklop 1
Predstavitev izkušenj s pripravo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki: potrebe po storitvah, orodjih in politikah
Demonstrating experience in developing a research data management plan: needs for services, tools and policies
Sebastian Dahle, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
We decided with my Marie Skłodowska-Curie individual fellowship to opt-in to the Horizon 2020 Open Research Data Pilot. This included the requirement to develop a Data Management Plan (DMP) within the first 6 months of the project. Such practices are well established in many disciplines, but are barely considered within our scientific field. The presentation will introduce our motivation and reasons to opt in, and demonstrate how our intended purposes relate to the FAIR data principles.
There are several instructions and tools to construct a DMP. We will show, which tools were most useful for us and how we developed our DMP. On the basis of the plan, we will discuss our practices for data storage and archiving. Regarding the publication of research data, several options for repositories are available for consideration. We will discuss the criteria and reasons, how we selected a repository as most preferable for our purposes. Along with the selected repository, we present our data curation processes to make the research data as open as possible, to make it FAIR, and to make the overall process well manageable within our research project.
The overall experiences with the data management planning and the publication of research data were very positive. However, based on the personal impressions, some procedures can be simplified and improved, so that in the future, the FAIR sharing of open research data may become the standard of good and responsible science.
Sklop 2 – Akcijski načrt, RDA/CTS/FAIR usklajevanje in poudarki: Področne infrastrukturne podatkovne storitve
Delovanje nacionalnega izvajalca področnih podatkovnih storitev za družboslovje v evropski infrastrukturni enoti CESSDA
Janez Štebe, Sonja Bezjak, Brigita Bočkaj, Irena Vipavc Brvar, Arhiv družboslovnih podatkov
Namen je predstaviti delovanje slovenskega Arhiva družboslovnih podatkov (ADP) znotraj okvira, ki ga s svojimi zahtevami postavlja evropska infrastrukturna enota za družboslovje 'Consortium of European Social Science Data Archives' – CESSDA. Strokovnjaki za raziskovalne podatke ADP sodelujejo v različnih delovnih skupinah CESSDA. Priporočila in usmeritve s strani CESSDA v veliki meri sovpadajo z načeli FAIR podatkov in kriteriji za pridobitev Core Trust Seal certifikata. Predstavili bomo nekaj primerov, ki sledijo omenjenim priporočilom za izboljševanje preglednosti in učinkovitosti pri izvajanju podatkovnih storitev, kot so posodobitev obrazcev za dajalce podatkov in razdelava postopka vrednotenja ponujenih podatkov. Zaključili bomo s predlogom, da se uveljavljeni načini ocenjevanja podatkovnih storitev in vrednotenja sklopov raziskovalnih podatkov upoštevajo pri izvedbi Akcijskega načrta odprtega dostopa v Sloveniji.
CLARIN
Tomaž Erjavec, Institut "Jožef Stefan"
V predavanju uvodoma na kratko predstavimo jezikovne vire in tehnologije ter njihovo uporabnost znotraj posameznih področij. Omenimo tudi problematiko uvajanja odprte znanosti v jezikoslovju, skupaj s cilji interesne skupine RDA za jezikovne podatke. Nato predstavimo evropsko raziskovalno infrastrukturo CLARIN (Common Language Resources and Technology Infrastructure) in njen slovenski nacionalni konzorcij CLARIN.SI: opišemo organizacijsko strukturo CLARIN.SI in kakšne storitve nudi, nato pa se osredotočimo na repozitorij CLARIN.SI, ki trenutno arhivira okoli 150 jezikovnih virov in orodij, od teh prek 100 za slovenščino. Podrobneje obravnavamo postopek certificiranja repozitorija, pri čemer je CLARIN.SI že bil certificiran v okviru Digital Seal of Approval leta 2015, trenutno pa je v procesu certificiranja s strani naslednika DSA, tj. Core Trust Seal. Predstavimo tudi in do katere mere repozitorij upošteva načela FAIR, kjer zaključimo, da so največji problemi pri interoperabilnost, medtem, ko so ostali trije kriteriji razmeroma dobro pokriti. V zaključku izpostavimo par področij, ki bi jim v okviru področnega repozitorija CLARIN.SI veljalo posvetiti posebno pozornost.
Raznoliki metapodatkovni standardi in podatkovni formati v humanistiki: izzivi in rešitve pri vzpostavljanju certificiranega podatkovnega središča za digitalno humanistiko
Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino, DARIAH-SI
Podatkovna središča v humanistiki morajo skrbeti za raziskovalne podatke v najširšem pomenu besede: za digitalne surogate kulturne dediščine, ki se jih lahko še dodatno obdela, vizualizira, označi, poveže in interpretira. Posledično se v humanistiki uporablja raznolike metapodatkovne standarde in podatkovne formate. V prispevku na konferenci bodo predstavljene rešitve, ki smo jih v ta namen razvili v digitalni infrastrukturi za slovensko digitalno humanistiko DARIAH-SI. Pri tem smo se opirali na postopke in tehnologije, ki so v digitalni humanistiki dobro poznane: digitalne spletne izdaje in XML tehnologije. Nov repozitorij SI-DIH tako sloni na METS profilu, ki omogoča vključevanje poljubnih metapodatkovnih standardov, ki jih uporablja digitalna humanistika (teiHeader, MODS, EAD, LIDO, Dublin Core, DataCite, ipd.). Hkrati omogoča vključevanje različnih podatkovnih formatov in nenazadnje vključevanje digitalnih izdaj, ki slonijo na statičnih spletnih straneh z dinamično vsebino. Repozitorij SI-DIH je vključen v širšo raziskovalno infrastrukturo, ki projektom iz digitalne humanistike omogočajo urejanje (Git repozitoriji), trajno hrambo (aplikacija Achivematica) in diseminacijo raziskovalnih podatkov (SIstory, eXist-db).
Sklop 3 - Projekti in iniciative za vzpostavljanje infrastrukture podatkovnih storitev
Načrti za podatke o obnovljivih materialih in produktih
Ana Slavec, InnoRenew CoE
InnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja je neodvisni raziskovalni inštitut, ki je bil ustanovljen februarja 2017 in je eden izmed devetih partnerjev v projektu InnoRenew v okviru programa Obzorja 2020 (H2020 WIDESPREAD-2-Teaming: #739574). Inštitut ima šest raziskovalnih skupin, ki pokrivajo zelo različna področja – od lesarstva, gradbeništva in kemije do računalništva, psihologije in drugih družbenih ved. Ker je projekt vključen v program Pilot odprtih raziskovalnih podatkov Obzorja 2020, smo septembra 2017 pripravil Načrta upravljanja z raziskovalnimi podatki na inštitutu InnoRenew CoE in partnerjev v projektu InnoRenew. Načrt sledi smernicam upravljanja raziskovalnih podatkov po načelih FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost) in vključuje tudi poglavja o varstvu podatkov ter o pravnih in etičnih vidikih, saj se v določenih raziskavah zbirajo tudi raziskovalni podatki o ljudeh. Pri teh raziskavah je treba upoštevati še dodatno etično presojo raziskovalnih načrtov, ocenjevanje tveganj pri zbiranju podatkov ter Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Večji del raziskav inštituta in projekta pa predstavljajo raziskave na področju tehnike, predvsem raziskave o obnovljivih materialih in proizvodih, kjer so izzivi upravljanja z raziskovalnimi podatki drugačni kot v družboslovnih raziskavah. Kot ambasadorka Združenja za raziskovalne podatke za področje tehnike – obnovljivih materialov sem ugotovila, da sta glavna tehnična izziva pomanjkanje standardov za metapodatke in ontologije ter pomanjkanje področnih repozitorijev, socialni izzivi pa strah pred izgubo konkurenčne prednosti, strah pred zlorabami in napačnimi interpretacijami podatkov ter nenaklonjenost industrijskih partnerjev do izmenjave podatkov. Na vseh področjih, tako naravoslovnih kot družboslovnih, pa sta izziv slaba seznanjenost raziskovalcev z načeli FAIR in pomanjkanje veščin, potrebnih za upravljanje raziskovalnih podatkov, zato naši načrti za prihodnje delo vključujejo izobraževalne delavnice in seminarje za raziskovalce. Pri sodelovanju z delovnimi skupinami RDA pa se bomo lotili tudi tehničnih ovir, kot so pomanjkanje metapodatkovnih shem in področnih repozitorijev.
