Povzetek:

Arhivi družboslovnih podatkov hranimo največ anketnih podatkov, s katerimi so merili stališča o izbranih družbeno-aktualnih vprašanjih. V zadnjem desetletju pa se je raznovrstnost podatkovnih tipov precej razširila, danes arhivi hranimo prepise intervjujev, fokusnih skupin, dnevnike, zbirke fotografij, podatke iz družbenih medijev, sezname medijskih člankov, tabele s kodirniki idr. Z razvojem različnih tehnologij se pospešeno odvija tudi proces upodatkovljenja, kar pomeni, da je na voljo ogromno podatkov o različnih vidikih družbenega in posameznikovega življenja, ki jih je mogoče uporabiti za analize. Vse to za arhive in raziskovalce predstavlja razvojne izzive. Pa tudi kdo vse in na kakšne načine lahko sodeluje pri delu z raziskovalnimi podatki.