{"id":7643,"date":"2026-01-15T15:41:04","date_gmt":"2026-01-15T14:41:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=7643"},"modified":"2026-05-14T09:19:26","modified_gmt":"2026-05-14T07:19:26","slug":"raziskovalni-podatki-v-znanstvenem-zaloznistvu-izkusnja-podatkovne-urednice-pri-acta-agriculturae-slovenica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2026\/01\/15\/raziskovalni-podatki-v-znanstvenem-zaloznistvu-izkusnja-podatkovne-urednice-pri-acta-agriculturae-slovenica\/","title":{"rendered":"Raziskovalni podatki v znanstvenem zalo\u017eni\u0161tvu: izku\u0161nja podatkovne urednice pri Acta Agriculturae Slovenica"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: dr. Tina Zorman, Biotehni\u0161ka fakulteta, Univerza v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\n\n

Slovensko vozli\u0161\u010de RDA (Research Data Alliance) se aktivno vklju\u010duje v vzpostavljanje standardov za ravnanje z raziskovalnimi podatki v znanstvenih revijah, pripravo navodil za avtorje ter oblikovanje smernic za uredni\u0161ke politike glede navajanja in dostopnosti raziskovalnih podatkov v znanstvenih publikacijah. Pomemben del teh prizadevanj je prenos splo\u0161nih priporo\u010dil v konkretne uredni\u0161ke prakse posameznih revij.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V tem okviru je bilo pri znanstvenih revijah \u010dlanic Univerze v Ljubljani predvideno prilagajanje splo\u0161nih navodil za avtorje glede ravnanja z raziskovalnimi podatki. V drugi polovici 2025 sem bila v ve\u010d stikih z glavnim urednikom revije Acta Agriculturae Slovenica<\/em><\/a>, dr. Francetom Bati\u010dem, pri \u010demer je bila osrednja tema zahteva, da avtorji ob oddaji \u010dlanka zagotovijo tudi dostop do raziskovalnih podatkov.<\/p>\n\n\n\n

Vzpostavljanje pravil ravnanja z raziskovalnimi podatki ni enostaven proces, saj od avtorjev zahteva dodatno delo in spremembo ustaljenih praks. Zato je nujno, da so navodila za avtorje dovolj jasna in nedvoumna, hkrati pa ne predolga ali preve\u010d normativna. Klju\u010dno bo tudi, da uredni\u0161ki odbor pri sprejetih pravilih vztraja, tudi \u010de bi to kratkoro\u010dno pomenilo manj\u0161i upad \u0161tevila oddanih \u010dlankov. Z uveljavljanjem uredni\u0161ke politike, ki temelji na na\u010delih odprte znanosti, revija spodbuja ve\u010djo transparentnost in ponovljivost raziskav, omogo\u010da dolgoro\u010dno ohranjanje raziskovalnih podatkov ter izbolj\u0161uje njihovo interoperabilnost in mo\u017enost ponovne uporabe. S tem prispeva k ve\u010dji vidnosti in citiranosti objavljenih del, kar dolgoro\u010dno krepi mednarodno prepoznavnost in znanstveno kakovost revije.<\/p>\n\n\n\n

\n

Z uveljavljanjem uredni\u0161ke politike, ki temelji na na\u010delih odprte znanosti, revija spodbuja ve\u010djo transparentnost in ponovljivost raziskav, omogo\u010da dolgoro\u010dno ohranjanje raziskovalnih podatkov ter izbolj\u0161uje njihovo interoperabilnost in mo\u017enost ponovne uporabe. S tem prispeva k ve\u010dji vidnosti in citiranosti objavljenih del, kar dolgoro\u010dno krepi mednarodno prepoznavnost in znanstveno kakovost revije.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Prilagoditve<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010clani uredni\u0161kega odbora revije Acta Agriculturae Slovenica<\/em> so se z dr. Bati\u010dem strinjali, da sem kot podatkovna svetovalka na Biotehni\u0161ki fakulteti najprimernej\u0161a oseba za prevzem vloge podatkovne urednice in pripravo prilagojenih navodil za avtorje<\/a>. Pri tem sem izhajala iz splo\u0161nih smernic Univerzitetne zalo\u017ebe Univerze v Ljubljani, jih nadgradila z uporabo besednjaka odprte znanosti ter sledila priporo\u010dilom Slovarja odprte znanosti<\/a> in Priro\u010dnika o na\u010drtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki<\/a>. Ob tem se je pokazalo, da terminologija veljavne Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z na\u010deli odprte znanosti<\/a> ponekod \u0161e ne sledi najnovej\u0161im razvojem na podro\u010dju odprte znanosti, kar je glede na \u010das njenega nastanka razumljivo.<\/p>\n\n\n\n

Urednik je opozoril na pogosto prakso, da avtorji v postopku recenzije navajajo, da so \u00bbvsi podatki \u017ee vklju\u010deni v \u010dlanek\u00ab. V pogovorih sem pojasnila, da to v ve\u010dini primerov ne dr\u017ei, saj so praviloma objavljeni analizirani rezultati, ne pa tudi primarni ali surovi raziskovalni podatki. Tudi v primerih, ko so vsi podatki dejansko vklju\u010deni v \u010dlanek, so zaradi oblikovnih zahtev (majhna pisava, objava v obliki slik) pogosto zgolj informativni in ne omogo\u010dajo nadaljnje uporabe ali strojne obdelave. Raziskovalni podatki, objavljeni v repozitorijih v odprtih in nelastni\u0161kih formatih, pa so bistveno bolj najdljivi, dostopni in interoperabilni, saj jih je mogo\u010de avtomatsko zajemati in ponovno uporabiti.<\/p>\n\n\n\n

Posebno pozornost sem namenila delu smernic, ki se nana\u0161a na izbiro repozitorijev. Splo\u0161ne smernice izpostavljajo institucionalne repozitorije slovenskih univerz ter dva slovenska podro\u010dna repozitorija, ki pa za podro\u010dje biotehnike pogosto nista najprimernej\u0161a. V okviru priprave navodil sem zato najprej identificirala ve\u010d podro\u010dnih repozitorijev, relevantnih za razli\u010dna podro\u010dja biotehnike. Pri tem sem se zavedala, da je tak\u0161en izbor nujno subjektiven in odvisen od konkretnega raziskovalnega podro\u010dja, saj se prakse med posameznimi disciplinami znotraj Biotehni\u0161ke fakultete bistveno razlikujejo, prav tako pa se primerni repozitoriji s\u010dasoma spreminjajo. Po posvetovanju s kolegico z Biotehni\u0161ke fakultete se je izkazalo, da bi navajanje konkretnih repozitorijev v smernicah ob hkratnem napotovanju na ve\u010d zunanjih seznamov lahko povzro\u010dilo dodatno nejasnost. Zato sem se odlo\u010dila, da se v kon\u010dnih navodilih ne izpostavlja posameznih repozitorijev, temve\u010d se poudari osnovno na\u010delo: avtorji naj raziskovalne podatke prednostno objavljajo v ustreznih podro\u010dnih repozitorijih, \u010de ti ne obstajajo, pa v institucionalnih ali splo\u0161nih nacionalnih oziroma mednarodnih repozitorijih.<\/p>\n\n\n\n

Pri tem je bilo v smernicah upo\u0161tevano tudi, da (so)financer revije, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), na svojih spletnih straneh objavlja seznam<\/a> zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijev, tako podro\u010dnih kot ve\u010dnamenskih. Avtorje se zato usmerja k uporabi repozitorijev, ki jih priporo\u010da financer, hkrati pa imajo mo\u017enost poiskati tudi druge ustrezne repozitorije z uporabo mednarodnih razvidov, kot sta FAIRsharing.org<\/a> in re3data.org<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Pri delu smernic, ki se nana\u0161a na licence, sem avtorje napotila na dolo\u010dila veljavne Uredbe, saj je konkretno priporo\u010danje licence CC0 v slovenskem prostoru pogosto predmet razprav. Po slovenski zakonodaji se avtorji ne morejo odpovedati vsem avtorskim pravicam, saj ohranijo vsaj moralne avtorske pravice. Po drugi strani obstaja tudi stali\u0161\u010de, da raziskovalni podatki sami po sebi ne u\u017eivajo avtorskega varstva, razen kadar so rezultat ustvarjalne obdelave in izra\u017eajo avtorjev individualni prispevek. Zaradi teh odprtih pravnih vpra\u0161anj se mi je zdelo smiselno, da smernice avtorje usmerjajo k upo\u0161tevanju nacionalne zakonodaje in obstoje\u010dih priporo\u010dil, ne pa k enozna\u010dni izbiri konkretne licence.<\/p>\n\n\n\n

Pri delu smernic, ki se nana\u0161a na dol\u017enosti avtorjev, urednika in recenzentov, se mi je zdelo klju\u010dno, da se v navodilih jasno izpostavi predvsem dol\u017enost avtorjev glede objave raziskovalnih podatkov ter postopek v primeru, ko ta zahteva ni izpolnjena. V takih primerih je predvideno, da se avtorje na izpolnjevanje dolo\u010dil odprte znanosti pozove. V samih smernicah pa se mi ni zdelo smiselno podrobneje opisovati notranje organizacije uredni\u0161kega dela, torej razmejitve nalog med urednikom, podro\u010dnimi uredniki in recenzenti. Z urednikom sva se strinjala, da bo moralo uredni\u0161tvo te postopke oblikovati in uskladiti interno, avtorjem pa jih v okviru navodil ni treba dodatno pojasnjevati. Ob tem sem jasno izrazila svojo pripravljenost pomagati uredni\u0161kemu odboru pri obravnavi vpra\u0161anj in dilem, povezanih z izpolnjevanjem zahtev odprte znanosti. Ker sama izhajam iz raziskovalnega okolja, lahko pri tem pomagam tudi pri presoji, kdaj gre za raziskovalne podatke in kdaj ne, ter pri razumevanju specifi\u010dnih raziskovalnih praks posameznih podro\u010dij.<\/p>\n\n\n\n

Za la\u017eje razumevanje in uporabo smernic sem v navodila vklju\u010dila tudi dva konkretna primera objave raziskovalnih podatkov za znanstvene \u010dlanke ter prikaz pravilnega citiranja podatkovnih zbirk v skladu z uveljavljenim citatnim slogom (APA). Namen teh primerov je avtorjem pokazati, kako zahteve odprte znanosti uresni\u010diti v praksi in s tem zmanj\u0161ati negotovost pri pripravi prispevkov.<\/p>\n\n\n\n

Ob\u010dutljivi podatki<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ker odprt dostop do raziskovalnih podatkov ni vedno mogo\u010d, sem v smernicah posebej poudarila tudi upravi\u010dene izjeme. Kadar podatkov zaradi pravnih, eti\u010dnih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogo\u010de deliti v celoti odprto, morajo avtorji razloge za omejitev jasno navesti v \u010dlanku oziroma v izjavi o dostopu do podatkov. Pri naravoslovnih raziskavah so tak\u0161ne situacije lahko povezane tudi z ob\u010dutljivimi informacijami o varovanih naravnih elementih (npr. ogro\u017eene vrste, habitati ali lokacije), kjer bi javna objava lahko omogo\u010dila zlorabe. Pri urejanju dostopa do raziskovalnih podatkov sem sledila na\u010delu \u00bbodprti, kolikor je mogo\u010de; zaprti, kolikor je nujno\u00ab, kot ga dolo\u010da slovenska Uredba<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Opa\u017eanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri pripravi smernic se je pokazalo, da je uvajanje na\u010del odprte znanosti predvsem proces, ki temelji na dialogu in postopnem usklajevanju razumevanja. Ne gre zgolj za oblikovanje pravil, temve\u010d za skupno razmi\u0161ljanje o tem, kako splo\u0161na na\u010dela odprte znanosti smiselno prenesti v konkretno uredni\u0161ko in raziskovalno prakso posamezne revije. Prav v tem procesu pogovorov se odpirajo vpra\u0161anja o tem, kaj so raziskovalni podatki, kdaj in kako jih je smiselno deliti ter kako zagotoviti ravnovesje med odprtostjo in specifi\u010dnostmi posameznih raziskovalnih podro\u010dij.<\/p>\n\n\n\n

Pri delu z raziskovalci se ob\u010dasno sre\u010dujem z zadr\u017eki do deljenja raziskovalnih podatkov, ki izhajajo iz povsem razumljivih skrbi \u2013 dodatnega dela, vpra\u0161anj glede pravilne rabe podatkov ali negotovosti glede njihove nadaljnje uporabe. Tak\u0161ni pomisleki so razumljivi, zlasti v okoljih, kjer odprto ravnanje z raziskovalnimi podatki \u0161e ni ustaljena praksa. Po mojih izku\u0161njah se ti zadr\u017eki pogosto zmanj\u0161ajo, ko se odpre razprava o \u0161ir\u0161em kontekstu odprte znanosti in njenih ciljih ter ko postane jasno, da odprtost ni enosmeren proces, temve\u010d del skupnega raziskovalnega ekosistema.<\/p>\n\n\n\n

Odprta znanost ne pomeni le odprtega deljenja podatkov, temve\u010d tudi odprt dostop do znanstvenih rezultatov. Raziskovalci upravi\u010deno pri\u010dakujejo nemoten dostop do znanstvene literature, saj je ta temelj njihovega dela. Odprto objavljanje omogo\u010da, da so raziskovalni rezultati dostopni tudi tistim, ki nimajo institucionalnega dostopa do naro\u010dni\u0161kih vsebin, ter s tem prispeva k \u0161irjenju znanja, izobra\u017eevanju in uporabi raziskovalnih dognanj v praksi. Ko ta \u0161ir\u0161i vidik postane razumljiv, se tudi zahteve odprte znanosti za\u010dnejo dojemati kot smiselne in povezane s skupnimi interesi raziskovalne skupnosti in dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Pomemben vidik odprtega deljenja podatkov je tudi za\u0161\u010dita raziskovalnega dela. Objavljeni podatki v zaupanja vrednih repozitorijih so opremljeni s trajnim identifikatorjem in \u010dasovnim \u017eigom, kar jasno dokumentira avtorstvo in primarnost podatkov. V tem smislu repozitoriji ne predstavljajo tveganja, temve\u010d lahko slu\u017eijo kot dodatno zagotovilo in za\u0161\u010dita raziskovalcev v primeru ponovne uporabe podatkov.<\/p>\n\n\n\n

\n

Izku\u0161nja priprave smernic za revijo Acta Agriculturae Slovenica<\/em> je potrdila, da ima vloga podatkovne urednice pomembno povezovalno funkcijo med na\u010deli in politikami odprte znanosti na eni strani ter uredni\u0161kimi praksami in vsakdanjim raziskovalnim delom na drugi. <\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Izku\u0161nja priprave smernic za revijo Acta Agriculturae Slovenica<\/em> je potrdila, da ima vloga podatkovne urednice pomembno povezovalno funkcijo med na\u010deli in politikami odprte znanosti na eni strani ter uredni\u0161kimi praksami in vsakdanjim raziskovalnim delom na drugi. Prav na tej ravni se splo\u0161na priporo\u010dila prevajajo v izvedljiva, strokovno utemeljena in za revijo smiselna pravila, ki lahko dolgoro\u010dno prispevajo k ve\u010dji kakovosti, preglednosti in mednarodni primerljivosti znanstvenega objavljanja.<\/p>\n\n\n\n

Avtorica prispevka Tina Zorman je v okviru projekta Spoznaj zaposlena kot<\/em> podatkovna svetovalka na Biotehni\u0161ki fakulteti Univerze v Ljubljani ter je tudi podatkovna urednica revije Acta Agriculturae Slovenica. Pri svojem delu povezuje raziskovalce, uredni\u0161tva in zahteve odprte znanosti ter nudi podporo pri razumevanju in uveljavljanju dobrih praks ravnanja z raziskovalnimi podatki.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: dr. Tina Zorman, Biotehni\u0161ka fakulteta, Univerza v Ljubljani Slovensko vozli\u0161\u010de RDA (Research Data Alliance) se aktivno vklju\u010duje v vzpostavljanje standardov za ravnanje z raziskovalnimi podatki v znanstvenih revijah, pripravo navodil za avtorje ter oblikovanje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1053,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[150],"tags":[10,13,272],"class_list":["post-7643","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-usposabljanje","tag-odprta-znanost","tag-odprti-podatki","tag-zaloznistvo"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7643","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1053"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7643"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7643\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7673,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7643\/revisions\/7673"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7643"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7643"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7643"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}