{"id":7602,"date":"2025-10-15T16:19:36","date_gmt":"2025-10-15T14:19:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=7602"},"modified":"2026-04-16T10:53:59","modified_gmt":"2026-04-16T08:53:59","slug":"ponovna-uporabljivost-raziskovalnih-podatkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2025\/10\/15\/ponovna-uporabljivost-raziskovalnih-podatkov\/","title":{"rendered":"Kako izbolj\u0161ati ponovno uporabljivost raziskovalnih podatkov"},"content":{"rendered":"\n<p><em>Pi\u0161e: Janez \u0160tebe<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Na\u0161a predstavitev na <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/2025-09-25.html\">11ICSSM: 11TH INTERNATIONAL CONFERENCE ON SOCIAL SCIENCE METHODOLOGY<\/a> mednarodnega sociolo\u0161kega zdru\u017eenja \u00a0septembra 2025 v\u00a0Neaplju je bila razprava o ukrepih, ki jih za izbolj\u0161anje vsestranske uporabnosti podatkov z uvajanjem <a href=\"https:\/\/doi.org\/10.15497\/RDA00050\">na\u010del FAIR<\/a> lahko podvzamemo raziskovalci in podatkovni strokovnjaki v arhivih podatkov. Npr. tako, da sklope podatkov na najpodrobnej\u0161i ravni dokumentiramo z vsebinskimi oznakami konceptualnega pomena.<\/p>\n\n\n\n<p>Poleg tega, da tako ozna\u010dene podatke la\u017eje najdemo (F v FAIR \u2013 <em>Findable, <\/em>Najdljiv), s tem izpolnjujemo zlasti I \u2013 Interoperabilnostne lastnosti podatkov. Iz seznama kriterijev <a><\/a>FAIR so ti:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li><em>&nbsp;Podatki zajemajo <strong>prikazovanje znanja izra\u017eenega v standardnem formatu<\/strong><\/em><\/li>\n\n\n\n<li><em>&nbsp;Podatki zajemajo <strong>strojno-razumljivo prikazovanje znanja<\/strong><\/em><\/li>\n\n\n\n<li><em>&nbsp;Podatki zajemajo <strong>besednjake<\/strong> ki so ustrezni <strong>FAIR na\u010delom<\/strong><\/em><\/li>\n\n\n\n<li><em>Podatki vklju\u010dujejo <strong>reference na druge podatke<\/strong><\/em><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>Prikazovanje znanja (<em>knowledge representation<\/em>), ki je vsebovano v dolo\u010denem pomensko dolo\u010dljivem sklopu podatkov , ki je \u010dlove\u0161ko in strojno razumljivo, omogo\u010dajo podro\u010dne <a href=\"https:\/\/terminoloski.slovenscina.eu\/termin\/2662\">ontologije<\/a>. Ugotavljamo, da iz razli\u010dnih razlogov v dru\u017eboslovju ni uveljavljenih in splo\u0161no sprejetih ontologij. Eden od problemov je tudi neustaljenost terminologije in sistemati\u010dne uporabe konceptov ter njihovih ustreznic, kar ovira prakti\u010dno uporabnost in kumulativnost spoznanj. Ob vedno ve\u010djem kopi\u010denju (<em>proliferaciji<\/em>) podatkov in objavljenih raziskovalnih izsledkov (publikacij) se tudi specialisti za dolo\u010deno podro\u010dje ne znajdejo ve\u010d in ne morejo slediti novostim. Zato se pojavljajo pozivi <a href=\"https:\/\/doi.org\/10.17226\/26464\">k gradnji ontologij<\/a>&nbsp; za razli\u010dna podro\u010dja dru\u017eboslovja, da bi bilo tovrstnih problemov manj.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><a>V <\/a><a href=\"https:\/\/doi.org\/10.5281\/zenodo.17279388\">predstavitvi<\/a>,&nbsp;ki je bila v sekciji Raziskovalne infrastrukturne podpore za odprto znanost, so bili kot primeri omenjeni \u0161e nekateri prijemi in pripomo\u010dki za izbolj\u0161anje ponovne uporabljivosti podatkov: uvajanje standardne demografije; uporaba ustaljenih oznak za entitete z imeni kot so naselja, ljudje, organizacije; ter vzpostavljanje referenc na konceptualno opredeljene obstoje\u010de merske konstrukte, npr. ustaljene psiholo\u0161ke lestvice v repozitoriju <a href=\"https:\/\/doi.org\/10.25504\/FAIRsharing.d8fec9\">REPOPSI, <\/a>&nbsp;ali pa baterije anketnih vpra\u0161anj, kakor so zabele\u017eene v zbirkah <a href=\"https:\/\/www.cessda.eu\/Tools\"><em>European Question Bank (EQB)<\/em><\/a> skupaj z oznakami iz besednjaka <a href=\"https:\/\/thesauri.cessda.eu\/elsst-5\/en\/\">ELSST<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<h4 class=\"wp-block-heading\"><strong>Ozna\u010devanje izsekov iz literature in povezava na podrobno raven podatkov ter <a>obratno <\/a><\/strong><\/h4>\n\n\n\n<p><a>Problem lahko zajamemo z naslednjim razmislekom. Koncepti se vsebinsko artikulirajo v znanstveni literaturi. Ozna\u010devanje<\/a>&nbsp; v literaturi predstavljenih rezultatov na poenoten na\u010din z v ontologiji vsebovani zna\u010dnicami olaj\u0161a iskanje in pregled rezultatov z dolo\u010denega podro\u010dja. Nadalje pa je na najni\u017eji ravni granularnosti podatkov podan tudi konstrukt, to je, informacija o tem, kateri segment podatkov je bil uporabljen in na kak\u0161en na\u010din.&nbsp; Po na\u010delu recipro\u010dnosti in ekvivalence lahko v tem smislu uporabljenim podatkom pripi\u0161emo konceptualno oznako.<\/p>\n\n\n\n<p>Ilustracija navedenega je lahko povezava med <a href=\"https:\/\/youtu.be\/AWQfC46cgJY?si=WvhJcgVGJaiufQXX\">konkretnim opisom konstruktov v zbirki APA PsyTes in uporabo v \u010dlankih, zajetih v APA PsycArticles<\/a>, le da tu manjka del navezave na dolo\u010den segment podatkov in spremljajo\u010de ra\u010dunalni\u0161ko programje, ki je generiralo rezultate. Rezultate iz literature namre\u010d lahko dodatno nadgradimo s proceduralno informacijo o tem, kako so bili ustvarjeni. Ta korak je najbolje zajet v <a href=\"https:\/\/elifesciences.org\/labs\/dc5acbde\/welcome-to-a-new-era-of-reproducible-publishing\">skupaj z rezultatom deljeni kodi<\/a>, kar ustreza <a href=\"https:\/\/www.rd-alliance.org\/groups\/cure-fair-wg\/outputs\/?output=94520\">na\u010delom replikabilnosti<\/a>. Povezava bi bila informativna tudi v obratni smeri, se pravi, na vso razli\u010dno literaturo, ki se sklicuje na iste podrobno ozna\u010dene podatke. Tako bi omogo\u010dili neposredno primerjavo razultatov, dobljenih na dolo\u010denih podatkih.<\/p>\n\n\n\n<p>Uporabljeni podatki lahko s svojimi karakteristikami metode (ali gre za eksperiment, etnografsko metodo, anketno ipd.) dodatno osvetlijo poseben pomen koncepta, kolikor je povezan z uporabljeno metodo. Ozna\u010devanje metod je predmet <a href=\"https:\/\/vocabularies.cessda.eu\/\">posebnih nadzorovanih besednjakov,<\/a>&nbsp; povezanih s polji za opis podatkov v metapodatkovnem standardu DDI. Vir predstavlja nastavek za ontologijo s podro\u010dja opisa raziskovalnih podatkov, kjer so poleg vsebinskih lastnosti zabele\u017eene okoli\u0161\u010dine nastanka podatkov. Tu so koncepti, povezani s posameznimi polji v strukturi sheme DDI: tip vzorca, enota analize, tip instrumenta&#8230;<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-group is-nowrap is-layout-flex wp-container-core-group-is-layout-64989fb1 wp-block-group-is-layout-flex\">\n<p>Je pa s tega vidika zanimiv tudi na isti omenjeni sekciji predstavljen prispevek <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/2025-09-25.html#session:98075\">Marie Carmele Catone<\/a>, ki iz objavljene literature analiti\u010dno sintetizira vzorce in skupke pojavljanja vsebinskih oznak. Eden od tako identificiranih <a>skupkov<\/a> ka\u017ee na sovpadanje tematik odprte znanosti s prakti\u010dnimi in relevantnimi izzivi dru\u017eboslovne raziskovalne skupnosti glede uporabe metod in raziskovalnih postopkov, npr. glede kakovosti podatkov, replikabilnosti in kriterijev za ocenjevanje.&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"768\" src=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/20250925_110751-1-1024x768.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-7608\" style=\"width:429px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/20250925_110751-1-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/20250925_110751-1-300x225.jpg 300w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/20250925_110751-1-768x576.jpg 768w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/20250925_110751-1-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/20250925_110751-1-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Maria Carmela Catone (Foto: Janez \u0160tebe)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<h4 class=\"wp-block-heading\"><strong>Preizkusi ekvivalence merjenja<\/strong><\/h4>\n\n\n\n<p>Koncepti in z njimi povezani konstrukti in viri podatkov so omenjali tudi na drugih sekcijah konference. Vsemu nismo mogli slediti, ker se jih je veliko odvijalo vporedno. Na sekcij za Mersko ekvivalenco anketnih instrumentov so bili tako prestavljeni uveljavljeni pristopi k potrjevanju in testiranju baterij anketnih vpra\u0161anj v mednarodnih anketah kot je <a href=\"https:\/\/dataverse.adp.fdv.uni-lj.si\/dataverse\/ADP?q=&amp;fq1=seriesName_ss%3A%22Evropska+dru%C5%BEboslovna+raziskava%22&amp;fq0=dvObjectType%3A%28dataverses+OR+datasets%29&amp;types=dataverses%3Adatasets&amp;sort=dateSort&amp;order=\">Evropska dru\u017eboslovna anketa<\/a> (European Social Survey \u2013 ESS). &nbsp;Prisotna je ustaljena terminologija konceptov, \u010deprav ne brez te\u017eav opredeljevanja pojavov kot je <em>populizem<\/em>, nadalje razdeljenega na a<a>nti-alitizem in ljudskost<\/a>&nbsp;(<a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/2025-09-22.html#talk:292826\">povzetek<\/a>, <a href=\"https:\/\/doi.org\/10.1007\/s11135-025-02301-9\">objava<\/a>).&nbsp;Pri tem primeru vsaj nam bi z nekaj truda uspelo identificirati uporabljene podatke in spremenljivke, \u010deprav bi bili viri in spremenljivke povezani samo preko imen spremenljivk. Pri ESS npr. hranijo dokumentacijo predlogov vsebinskih modulov, ki vsebujejo tako vsebinsko opredelitev kot operacionalizacijo (npr. <a href=\"https:\/\/www.europeansocialsurvey.org\/sites\/default\/files\/2023-06\/ESS10_Europeans-understandings-and.pdf\">Modul 10<\/a> glede populizma). Seveda pa \u017ee samo testiranje merske ekvivalence izhaja iz domneve, da je kontekst pomemben. V kolikor se izka\u017ee, da je statisti\u010dno potrjena ekvivalenca konstruktov med dr\u017eavami (strukturna obi\u010dajno je, skalarna skoraj vedno izostane), lahko zagotavljamo statisti\u010dno primerljivost analiz.<\/p>\n\n\n\n<h4 class=\"wp-block-heading\"><strong>Primeri uporabe razli\u010dnih indikatorjev in vrst podatkov<\/strong><\/h4>\n\n\n\n<p>Iz konference v Neaplju (2025) razbiramo resni\u010dno raznolikost pristopov k dru\u017eboslovnim tematikam, tudi \u010de se omejimo samo na merske vidike.<\/p>\n\n\n\n<p>Dostopnost socialne infrastrukture (SI) v mestu kot indikator integracije imigrantov z uporabo prostorskih mer na zemljevidu avtorjev <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/person60.html\">Ricardo Iglesias-Pascual<\/a>, <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/person61.html\">Raymond Lagonigro<\/a> in <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/person62.html\">Joan Carles Martori<\/a> <a>(<\/a><a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/2025-09-22.html#talk:292729\">povzetek<\/a>).&nbsp;Na isti sekciji (nadnaslovljeni Mesto, ljudje, prostor) so <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/person65.html\">Rosaria Simone<\/a>, <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/person66.html\">Federico Benassi<\/a> in <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/person67.html\">Julien Randon-Furling<\/a> podali predloge za podrobnej\u0161e merjenje in ugotavljanje segregacije z uporabo razli\u010dnih matemati\u010dnih in analiti\u010dnih orodij, upo\u0161tevajo kompleksnosti in pojavljanja na razli\u010dnih <a>nivojih (<\/a><a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/2025-09-22.html#talk:292726\">povzetek<\/a>). <\/p>\n\n\n\n<p>Povezava med podatki in koncepti postane kompleksnej\u0161a z uporabo obstoje\u010dih podatkov v digitalnem okolju, prikazane npr. na <a>Sekciji v torek<\/a>, <em>&#8216;The 3 P&#8217;s, tools and techniques based on Big Data and Social Network Analysis for measuring political polarization, populism and post-truth in social media<\/em>\u2019. Za\u010den\u0161i s <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/2025-09-23.html#talk:292840\">prikazom<\/a>, kako medijske vsebine in medijska uporaba pri razlikovanju tradicionalnih (TV) in socialnih medijev vodi k polarizaciji med volivci razli\u010dnih strank in kandidatov v Romuniji. Za na\u0161o razpravo je zanimivo, da je prej omenjeni koncept populizma pri predstavitvah v tej sekciji dolo\u010den z detekcijo dolo\u010denih vsebin in tudi \u010dustveno obarvanega podajanja v medijskih sporo\u010dilih in reakcijah nanje. <a>Dva navedka iz povzetkov na tej sekciji za ilustracijo: <\/a>\u2018<em>Our conceptual framework defines populism as a strategic discourse characterized by anti-elitist rhetoric, an idealized vision of the people, and a commitment to popular sovereignty, requiring at least one of the latter two elements alongside anti-elitism for classification as populist<\/em>.\u2019 In \u2018(\u2026) <em>elements of populist communication, such as appeals to emotions, simplification of complex issues, construction of antagonistic identities (&#8216;us versus them&#8217;)<\/em>\u2019. <\/p>\n\n\n\n<p>Nadaljnje opa\u017eanje konferen\u010dnih sekcij lahko izpostavi zelo anga\u017eirane pristope uporabe <em>Queer<\/em> metode, upo\u0161tevanje \u010dustev, autoetnografske in druge metode raziskovanja in analize izpostavljajo vlogo raziskoval\u010deve osebe in skupnosti, posameznikov v kriti\u010dnem dialogu, kjer se pomeni (de)konstruirajo, ali pa se pomen spreminja skozi \u010das in odvisno od razli\u010dnih kontekstov. Tu so v zvezi z ontologijami verjetno bolj na mestu oznake metod in na\u010dinov, zlasti pa pripovedi o tem, kako so dolo\u010deni pojmi dru\u017ebeno obremenjeni. Tu tradicionalne kategorije predstavljajo predmet kritike, kakor je tudi samo dru\u017eboslovno znanje spremenljivo v interakciji z dru\u017ebenimi inovacijami kot so novi na\u010dini komuniciranja in razli\u010dni raziskovalni pristopi k prou\u010devanju in prikazu vsebin.<\/p>\n\n\n\n<h4 class=\"wp-block-heading\"><strong>Zaklju\u010dek<\/strong><\/h4>\n\n\n\n<p>Obisk konference v Neaplju je bil tako prilo\u017enost za <a href=\"https:\/\/www.cessda.eu\/News\/CESSDA-Newsitem-nid4926\">sre\u010danje<\/a> z italijanskimi kolegi&nbsp;italijanskega arhiva dru\u017eboslovnih podatkov <a href=\"https:\/\/www.dassi-archive.it\/\">DASSI<\/a>, ki je tako kot ADP za Slovenijo izvajalec storitev CESSDA. V pozno popoldanskih urah so bila na sporedu plenarna predavanja uglednih raziskovalcev kot sta <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/person1086.html\">Mike Savage<\/a> in <a href=\"https:\/\/easychair.org\/smart-program\/11ICSSM\/person1087.html\">Sophie Woodward<\/a>, prvi z izpostavljanjem pomena za javnost u\u010dinkovitega prikazovanja o\u010ditnega, kar raziskovalci razbirajo iz uradnih podatkov o obstoju neenakosti v sodobnih dru\u017ebah, druga s pozivom gojenju sociolo\u0161ke domi\u0161ljije, etnolo\u0161kemu ali, lahko bi rekli tudi, arheolo\u0161kemu raziskovanju predmetov v vsakdanjem svetu slehernika in spominov, ki jih shranjeni predmeti zbujajo iz pozabe. &nbsp;&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity\"\/>\n\n\n\n<p><a id=\"_msocom_1\"><\/a><\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kako lahko dru\u017eboslovni raziskovalci svoje podatke naredijo bolj uporabne, dostopne in primerljive? Prispevek razlaga pomen na\u010del FAIR, ontologij in vsebinskega ozna\u010devanja, ki raziskovalnim skupnostim pomagajo pri ponovni uporabi in bolj\u0161em razumevanju podatkov.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7605,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[150],"tags":[],"class_list":["post-7602","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-usposabljanje"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7602","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7602"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7602\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7671,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7602\/revisions\/7671"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7605"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7602"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7602"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7602"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}