{"id":7364,"date":"2024-06-19T14:24:47","date_gmt":"2024-06-19T12:24:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=7364"},"modified":"2024-07-17T11:56:09","modified_gmt":"2024-07-17T09:56:09","slug":"raziskovalni-dan-fdv-2024","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2024\/06\/19\/raziskovalni-dan-fdv-2024\/","title":{"rendered":"Raziskovalni dan FDV 2024 posve\u010den znanstvenemu komuniciranju"},"content":{"rendered":"\n

Pripravila: Irena Vipavc Brvar, ADP<\/em><\/p>\n\n\n\n

Raziskovalni dan Fakultete za dru\u017ebene vede (FDV) je letni dogodek, ki je letos potekal 27. maja. Namenjen je predstavitvi raziskovalnega dela, izmenjavi znanja in izku\u0161enj ter spodbujanju razprav o aktualnih znanstvenih vpra\u0161anjih, osrednja tema leto\u0161njega dogodka pa je bilo znanstveno komuniciranje, ki je za sodobno akademsko skupnost izjemnega pomena. Za komuniciranje v razvijajo\u010dem sodobnem okolju imamo na voljo \u0161tevilne mo\u017enosti. Predvsem pa moramo vzeti v obzir, da znanstveno komuniciranje ni isto kot promocija.<\/p>\n\n\n\n

Raziskovalni dan je otvoril prof. dr. Slavko Splichal, s predstavitvijo prvih rezultatov ankete o metodologiji vrednotenja raziskovalnih programov<\/a>. Rezultati ka\u017eejo na to, da recenzenti ve\u010dinoma ne vedo ali bodo lahko tovrstna ocenjevanja izvedli, kar se zlasti ka\u017ee pri ocenjevanju socio-ekonomskih kazalnikov. Raziskovalna strategija UL bi morala dolo\u010diti izklju\u010dujo\u010de indikatorje vrednotenja, ki bi bile podlaga za ocenjevanja. Zdi se, da bo na tem podro\u010dju potrebno prehoditi \u0161e nekaj poti in razre\u0161iti izzive, predno bomo uvedli nov sistem vrednotenja.<\/p>\n\n\n\n

O uvajanju sistema evalvacije raziskovalnega dne na Univerzi v Ljubljani, je v okviru projekta SPOZNAJ<\/strong><\/a><\/span> spregovoril rektor UL, prof. dr. Gregor Majdi\u010d. D<\/a><\/span><\/strong>ostop do videoposnetka predavanja<\/span><\/a><\/strong><\/code>.<\/pre>\n\n\n\n
Sledila je delavnica o Navdu\u0161evanju za znanost s podkasti<\/strong>, ki sta jo vodila Maja Ratej in An\u017ee Tomi\u0107<\/strong>. Med udele\u017eenci se je vnela razprava na kak na\u010din naj raziskovalec ali raziskovalna skupina komunicira z mediji, saj se pripravljen dokument za medije obi\u010dajno izgubi v mno\u017eici podobnih sporo\u010dil. Ker raziskovalni rezultati velikokrat niso absolutni (kot npr. podatki Statisti\u010dnega urada), ampak so le ocene stanja, jih je te\u017eko interpretirati. Predavatelja sta izpostavila pomen tega, da imajo raziskovalci svoj kanal, mogo\u010de celo svojega novinarja, ki bo podro\u010dje tudi razumel in tako o njem la\u017eje komuniciral z javnostjo.  Raziskovalec bo velikokrat potreboval strokovnjaka, ki mu bo pomagal izlu\u0161\u010diti klju\u010dna sporo\u010dila, omejiti dol\u017eino zgodbe in jo prilagoditi skupnosti, ki jo \u017eeli nasloviti. Pri pripravi promocijskega materiala se moramo vpra\u0161ati, zakaj bodo na\u0161e informacije bralcu zanimive in na\u0161e vsebine predstaviti v razli\u010dnih okoljih, medijih, dogodkih, da res dose\u017eejo razli\u010dne javnosti, ki jih \u017eelimo nasloviti. Zavedati se je potrebno, da gradnja skupnosti in njeno vzdr\u017eevanje terja \u010das in da znanstveno komuniciranje ni enkraten dogodek ampak stalna aktivnost organizacije in raziskovalne skupnosti.<\/p>\n\n\n\n
V okviru projekta ULTRA<\/span><\/a> <\/strong>pri\u010dakujemo izvedbo izobra\u017eevanja o Ve\u0161\u010dinah komuniciranja tudi v jeseni. Spremljajte napovednik<\/span><\/strong>.<\/a><\/pre>\n\n\n\n
Drugo delavnico jutranjega sklopa je izvedla Tinca Lukan<\/strong>. Poslu\u0161alce je seznanila s teorijo in prakso pri pripravi kratkih videov<\/strong>, ki so odli\u010den na\u010din za spodbujanje radovednosti, zlasti pri mlaj\u0161i populaciji. Gledalci namre\u010d raje kot razbirajo grafike, poslu\u0161ajo in\/ali gledajo pripovedi oseb. V videoposnetek lahko dodamo sliko \u010dlanka ali dogodka na katero se navezujemo in tako razbijemo monotonost predstavitve. Tovrstni videi so obi\u010dajno kratki minuto, dve.<\/p>\n\n\n\n
Predavateljica je podala sedem korakov, ki jim naj sledimo pri pripravi vsebin:<\/p>\n\n\n\n
\n
    \n
  1. Izbira teme<\/li>\n\n\n\n
  2. Pisanje scenarija<\/li>\n\n\n\n
  3. Priprav scenosleda<\/li>\n\n\n\n
  4. Snemanje<\/li>\n\n\n\n
  5. Urejanje<\/li>\n\n\n\n
  6. Objava<\/li>\n\n\n\n
  7. Interakcija s sledilci<\/li>\n<\/ol>\n<\/div>
    \"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n
    Vpra\u0161ati se moramo kaj je glavno sporo\u010dilo, ki ga bomo podali javnosti in ga podprli z nekaj argumenti, razmislimo o glavni izto\u010dni misli, ki bo pritegnila pozornost gledalca. Kljub temu da smo raziskovalci zaradi pisanja \u010dlankov nagnjeni k dolgim razlagam pojma, bomo za ta tip komunikacije izpostavili le eno osrednjo misel in jo predstavili na javnosti razumljiv na\u010din. Video zaklju\u010dimo s pozivom k dejanju. Naj gledalci video delijo, ga komentirajo in se pridru\u017eijo razpravi.<\/p>\n\n\n\n
    Pri pripravi videa si pomagamo s scenosledom v katerem dolo\u010dimo tudi dodatne vizualne elemente videa. Snemanju sledi urejanje posnetka. Video lahko delimo na razli\u010dnih platformah. Ne pozabimo pripraviti \u0161e opisa z morebitnimi dodatnimi viri o obravnavani temi. Predavateljica je izpostavila \u0161e pomembnost interakcije s sledilci. Na tak na\u010din lahko vzdr\u017eujemo interes, \u0161tevilo sledilcev in na\u0161e delovno podro\u010dje \u0161e nadgradimo.<\/p>\n\n\n\n
    Potrebno se je zavedati, da ima tak tip komunikacije tudi svoje izzive. Predvsem se raziskovalec izpostavi kot oseba. Ve\u0161\u010di moramo biti tudi komuniciranja s kamero.<\/p>\n\n\n\n
    Ve\u010d o videih, ki jih pripravlja Tinca Lukan najdemo na njeni spletni strani<\/a>.<\/p>\n\n\n\n
    Pod okriljem Konzorcija Evropskih Arhivov Dru\u017eboslovnih Podatkov smo pred leti pripravili podroben priro\u010dnik, ki je raziskovalcem lahko v pomo\u010d pri pripravi video vsebin.  Winters, K. (ed . ) . (2021). Lights! Camera! Action! Teach! A Handbook for Making Educational Videos (V2.2). CESSDA ERIC. https:\/\/doi.org\/10.5281\/zenodo.7058317<\/a><\/strong><\/pre>\n\n\n\n
    Sklop dopoldanskih delavnic je zaklju\u010dila mag. Irena Vipavc Brvar<\/strong>, ki je predstavila postopek objave raziskovalnih podatkov v Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov <\/strong>(ADP). ADP deluje kot podro\u010dno podatkovno sredi\u0161\u010de za dru\u017eboslovje \u017ee od leta 1997.  Mag. Vipavc Brvar je izpostavila, da nas tako na\u010dela odprte znanosti, od 2022 pa tudi slovenska zakonodaja (Zakon o znanstvenoraziskovalni inovacijski dejavnosti – ZZrID<\/a>v), usmerjata k objavi vseh raziskovalnih rezultatov, ne samo \u010dlankov.  Za predajo raziskovalnih podatkov<\/a> mora raziskovalec za\u010deti skrbeti \u017ee pri zasnovi projekta, saj mora poskrbi za ustrezne eti\u010dne in pravne podlage za deljenje in objavo vsebin, ki jih bo zbral tekom raziskovanja. Raziskovalec naj pred predajo gradiva v ADP preveri merila za sprejem podatkov in se posvetuje s podatkovnih arhivistom. Poleg ustrezno urejene in anonimizirane podatkovne datoteke, raziskovalec ADP preda tudi ostalo gradivo, pomembno za razumevanje vsebine podatkov, ter pripravi Opis raziskave<\/a> in Izjavo o izro\u010ditvi<\/a> s pomo\u010djo pripravljenih obrazcev. Datoteke raziskovalec arhivu posreduje preko za\u0161\u010ditenega oblaka. Sledi kontrola prejetega gradiva in po potrebi razre\u0161itev dilem v opisu raziskave med arhivistom in dajalcem. <\/p>\n\n\n\n
    ADP opis raziskave s pripadajo\u010dimi podatki in gradivom objavi na svoji spletni strani in platformah za deljenje raziskovalnih podatkov (npr. Nesstar, Dataverse idr.). Opis raziskave je viden tudi v mednarodnih katalogih CESSDA, EOSC Tr\u017enica in podobno. Pri pripravi vsebin za podatkovno objavo so raziskovalcem lahko v pomo\u010d sodelavci ADP (delavnici sta se pridru\u017eili podatkovni arhivistki Brigita Bo\u010dkaj in Sergeja Masten)<\/em>, v prihodnosti pa bodo to pomo\u010d nudili tudi podatkovni svetovalci, ki se usposabljajo v okviru projekta SPOZNAJ. UL je na 4 \u010dlanicah zaposlila podatkovne svetovalce, na UL pa koordinatorja. Na ostalih \u010dlanicah se v izobra\u017eevalne dogodke vklju\u010dujejo kontaktne osebe.<\/p>\n\n\n\n
    Prosojnice so dostopne v bibliografiji ADP.<\/a><\/p>\n\n\n\n
    \"\"
    Slika 2: Mag. Irena Vipavc Brvar predstavlja vsebino obrazca za opis raziskave, Foto: Bernarda Nagli\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
    Delavnicam je sledila skupna razprava o vrednosti komuniciranja v raziskovanju. Uvodoma je prodekanja za znanstvenoraziskovalno podro\u010dje, prof. dr. Andreja Jakli\u010d<\/strong>, za svoj doprinos k odprti znanosti posebej pohvalila dva centra na FDV, to sta Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij<\/strong> in Center za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n
    Na razpravi o vrednosti komuniciranja znanosti v raziskovanju<\/strong> so predstavnika FDV akademik prof. dr. Slavko Splichal<\/strong> in izr. prof. dr. Natalija Majsova<\/strong>, predstavnik UL FMF, prof. dr. Andrej Bauer<\/strong>, samostojna znanstvena komunikatorica, dr. Zarja Maru\u0161i\u010d<\/strong> in znanstvena novinarka \u010dasopisa Delo, Sa\u0161a Senica<\/strong>, govorili o stanju znanstvenega komuniciranja v Sloveniji in tujini ter poskusili identificirati klju\u010dne sistemske pogoje za u\u010dinkovito znanstveno komuniciranje v sodobnem komunikacijskem okolju in njegove nujne sestavine.  Raziskovalec mora biti ve\u0161\u010d komunikacije \u017ee pri prijavi projekta, da bo navdu\u0161il ocenjevalce. Navdu\u0161iti \u0161ir\u0161o javnost z znanstvenimi vsebinami, zlasti na podro\u010dju dru\u017eboslovja, je \u0161e vedno precej\u0161en izziv.<\/p>\n\n\n\n
    Na delavnicah in razpravah se je pokazalo, da mora biti raziskovalec danes ve\u0161\u010d \u0161tevilnih ve\u0161\u010din. Za vidnost in prepoznavnost znanstvenih rezultatov ni dovolj, da opravljamo svoje raziskovalno delo in objavljamo rezultate svoje raziskav (\u010dlanke in  podatke), ampak moramo te znati tudi posredovati javnosti. Na raziskovanem dnevu je bilo predstavljeno nekaj mo\u017enosti, strinjali pa smo se, da bodo raziskovalci v prihodnosti potrebovali pomo\u010d pri komuniciranju znanosti. Le ustrezno komuniciranje o znanstvenih rezultatih razli\u010dnim dele\u017enikom bo spodbudilo napredke v znanosti in dru\u017ebi ter bo lahko v pomo\u010d odlo\u010devalcem na dr\u017eavnem in mednarodnem nivoju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
    Raziskovalni dan Fakultete za dru\u017ebene vede (FDV) je letni dogodek, ki je letos potekal 27. maja. Namenjen je predstavitvi raziskovalnega dela, izmenjavi znanja in izku\u0161enj ter spodbujanju razprav o aktualnih znanstvenih vpra\u0161anjih, osrednja tema leto\u0161njega dogodka pa je bilo znanstveno komuniciranje, ki je za sodobno akademsko skupnost izjemnega pomena. Za komuniciranje v razvijajo\u010dem sodobnem okolju imamo na voljo \u0161tevilne mo\u017enosti. Predvsem pa moramo vzeti v obzir, da znanstveno komuniciranje ni isto kot promocija.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7379,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,150],"tags":[50,13,12,267],"class_list":["post-7364","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-usposabljanje","tag-adp","tag-odprti-podatki","tag-podatki","tag-raziskovalnidan"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7364"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7364\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7441,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7364\/revisions\/7441"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7379"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}