{"id":7334,"date":"2024-06-05T14:14:23","date_gmt":"2024-06-05T12:14:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=7334"},"modified":"2024-06-25T22:08:24","modified_gmt":"2024-06-25T20:08:24","slug":"razmere-hranjenja-muzejskih-predmetov-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2024\/06\/05\/razmere-hranjenja-muzejskih-predmetov-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Razmere hranjenja muzejskih predmetov v Sloveniji"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161eta: dr. Ana Slavec (InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem) in Ma\u0161a Kav\u010di\u010d (Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine)<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ko obi\u0161\u010demo nek muzej ali galerijo, danes navadno vidimo le izbor predmetov, ki jih ta poseduje. Ve\u010dina inventarja se namre\u010d nahaja v depojskih prostorih, ki niso dostopni lai\u010dni javnosti. Kako so depoji organizirani, kak\u0161ne so klimatske razmere in v kak\u0161ne embala\u017ene materiale muzeji uporabljajo za dolgotrajno pakiranje predmetov, je le nekaj vpra\u0161anj, ki smo si jih leta 2018 postavili v anketni raziskavi o razmerah hranjenja muzejskih predmetov v Sloveniji<\/a>.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Slika 1: Ekipa raziskovalcev InnoRenew CoE na obisku depojev Slovenskega etnografskega muzeja
pod vodstvom Ane Motnikar in Gregorja Kosa (SEM).<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Raziskava je potekala v okviru zagonskega projekta Napredni materiali za ohranjanje kulturne dedi\u0161\u010dine<\/a>, ki ga je financiral projekt InnoRenew in koordiniral Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine, eden izmed njegovih ciljev pa je bil razvoj pametne embala\u017ee, ki bi muzejskim predmetom in zbirkam med transportom in dolgoro\u010dno hrambo zagotavljala ustrezne mikroklimatske pogoje.<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161alnik<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V sklopu priprave vpra\u0161alnika smo si ogledali depoje (Slika 1) in opravili pogovore z zaposlenimi Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) in Narodnega muzeja Slovenije (NMS) ter pregledali literaturo in vire na temo hrambe muzejskih predmetov. Med drugim smo se oprli na pretekle evalvacije slovenskih muzejev (Goebl idr. 2010<\/a>), na ocenjevalno orodje za muzejsko hrambo, ki sta ga leta 2011 razvila Mednarodni center za prou\u010devanje ohranjanja in restavriranja kulturnih dobrin Unesco (ICCROM 2008<\/a>) ter na izsledke projekta Re-org<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161alnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskovalnih vpra\u0161anj, je obsegal 78 vpra\u0161anj, razporejenih v pet sklopov: 1. organizacija muzejskih depojev in na\u010dini hrambe muzejskih predmetov, 2. uporaba sistemov ogrevanja, prezra\u010devanja in klimatizacije (HVAC), 3. klimatski pogoji in razmere v depojih, 4. uporaba embala\u017ee za dolgotrajno hrambo muzejskih predmetov ter 5. prevoz muzejskih predmetov. <\/p>\n\n\n\n

Zbiranje podatkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

K sodelovanju smo povabili 89 enot. Seznam smo sestavili prete\u017eno na podlagi spletne strani Museum.si, ki smo ga dopolnili s \u0161tirimi enotami s kontaktnega seznama Slovenskega etnografskega muzeja ter dvema enotama s seznama Ministrstva za kulturo. Naknadno smo 13 enot izlo\u010dili zaradi neustreznosti. Od preostalih 76 je sodelovalo 61 enot, torej smo dosegli 80-odstotno stopnjo sodelovanja.<\/p>\n\n\n\n

Od sodelujo\u010dih muzejev je bilo 17 t.i. nacionalnih (muzeji, katerih ustanoviteljica je  dr\u017eava) in 44 poobla\u0161\u010denih, 36 jih sodi v kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, 25 pa v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija. Pri 28 muzejih je vpra\u0161alnik izpolnil kustos, pri 16 direktorji, v ostalih primerih pa so vpra\u0161alnike izpolnili konservatorji-restavratorji ali drugi strokovnjaki in tehniki. <\/p>\n\n\n\n

Rezultati<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Raziskava je pokazala, da ve\u010dina muzejev spremlja klimatske razmere v depojih ter pri izbiri opreme in embala\u017enih materialov upo\u0161teva strokovne smernice. Povpre\u010den depojskih prostor slovenskih muzejev je po velikosti relativno majhen in zato obvladljiv.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina muzejev hrani ve\u010dje \u0161tevilo predmetov v odprtih pohi\u0161tvenih sistemih, kot so regali in police, le manj\u0161e \u0161tevilo pa je v zaprtih pohi\u0161tvenih sistemih, kot so predalniki ali omare, ali pa brez pohi\u0161tva. Tako zaprti kot odprti sistemi so najve\u010dkrat izdelani iz kovine, obdelane z za\u0161\u010ditnimi premazi, sledita pa pra\u0161no barvano pohi\u0161tvo specializiranih proizvajalcev in iverka.<\/p>\n\n\n\n

Ob\u010dutljivej\u0161i predmeti so pogosteje shranjeni v zaprtih sistemih, medtem ko so manj ob\u010dutljivi lahko v odprtih pohi\u0161tvenih sistemih. V obeh pa so predmeti lahko izpostavljeni \u0161tevilnim okoljskim dejavnikom. V odprtih pohi\u0161tvenih sistemih predvsem prahu, sledijo pa ve\u010dja nihanja temperature in vlage, medtem ko so v zaprtih sistemih na prvem mestu nihanja temperature in \u0161ele nato vlaga in prah.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina muzejev poro\u010da, da ima vsaj ob\u010dasno te\u017eave z vzdr\u017eevanjem stabilnih klimatskih razmer. Veliko pozornosti namenjajo predvsem spremljanju temperature in vlage, medtem ko so drugi dejavniki pogosto spregledani.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Slika: 2: Rezultati odgovorov na vpra\u0161anje Q69 – Kako
pomembno je, da ima material za dolgotrajno pakiranje
muzejskih predmetov v depojih naslednje lastnosti? (Slavec in Kav\u010di\u010d 2023<\/a>)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Del muzejev ne uporablja trajnih materialov priporo\u010denih za muzejske predmete. Mnogi muzeji se zavedajo \u00a0neprimernosti manj oz. neustreznih embala\u017enih materialov, zato predmete od embala\u017ee lo\u010dijo z dodatno bariero. Po mnenju anketirancev bi veliko predmetov moralo imeti namensko embala\u017eo, a je nimajo. Ve\u010dina muzejev v letu 2017 nakupu embala\u017ee in vlaganju v opremo za depo ni namenila nobenih finan\u010dnih sredstev. <\/p>\n\n\n\n

Med rezultati izpostavljamo vrednotenje razli\u010dnih lastnosti embala\u017ee za muzejske predmete (Slika 2). Ve\u010dina anketiranih daje prednost negorljivosti ter mo\u017enosti enostavne obdelave in ve\u010dkratne uporabe. Za ve\u010dji del muzejev sta pomembni tudi mo\u017enost uporabe brez orodij ali lepil ter mo\u017enost samostojnega oblikovanja, pa tudi prisotnost bariernih snovi in inertnost, medtem ko so ostale lastnosti manj pomembne ali sploh nepomembne. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Uporaba raziskovalnih rezultatov in podatkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Podatki raziskave so dostopni v Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov<\/a>. Uporabljeni so bili za pripravo poro\u010dila o raziskavi<\/a> in znanstvenega \u010dlanka v Glasniku Slovenskega etnolo\u0161kega dru\u0161tva (SED)<\/a>. V okviru projekta je bila predvidena tudi izvedba klimatskega eksperimenta z modelnimi vzorci, izdelanimi na podlagi raziskav izbranih dedi\u0161\u010dinskih predmetov in razvitim naprednim materialom za pakiranje muzejskih predmetov, vendar zaradi pomanjkanja sredstev tega dela projekta nismo realizirali. Na\u0161i podatki so gotovo dobro izhodi\u0161\u010de za raziskovalce, ki bi se lotili podobnih izzivov.<\/p>\n\n\n\n

V nadaljnjih raziskavah bi bilo treba anketne podatke dopolniti \u0161e s senzorskimi ter jih na tej podlagi evalvirati. Tovrstni podatki bi pripomogli tudi pri morebitnih nadaljnjih testiranjih vpliva razli\u010dnih vrednosti klimatskih dejavnikov na specifi\u010dne muzejske predmete.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Podatkovna objava<\/strong>
Slavec, A. in Kav\u010di\u010d, M. (2023). Razmere hranjenja muzejskih predmetov v Sloveniji, 2018 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov. ADP – IDNo: HRAMUP18.\u00a0https:\/\/doi.org\/10.17898\/ADP_HRAMUP18_V1<\/a><\/p>\n\n\n\n

Drugi viri<\/strong>
Goebl, R., Waltl, C., Miku\u017e, M., & Oven, M. (2010).\u00a0Evalvacija slovenskih muzejev: 2006-2008: zaklju\u010dno poro\u010dilo<\/em>\u00a0(str. 2 zv.). Slu\u017eba za premi\u010dno dedi\u0161\u010dino in muzeje, Narodni muzej.
Slavec, A., & Kav\u010di\u010d, M. (2023). Razmere hranjenja in uporaba embala\u017enih materialov v depojih slovenskih muzejev.\u00a0Glasnik Slovenskega etnolo\u0161kega dru\u0161tva<\/em>,\u00a063<\/em>(2), 58\u201374. https:\/\/cdn.domdesign.com\/users\/SEDDrustvo\/Site\/sites\/sed-drustvo.si\/modules\/Domino\/Files\/glasnik-63-2-2023-1.pdf<\/a>
International Centre for the Study of the Preservation and Restoration of Cultural Property. (2008). Preventive conservation of collections in storage: a user-friendly assessment tool for museum storage. https:\/\/unesdoc.unesco.org\/ark:\/48223\/pf0000186245.locale=en <\/a>
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko obi\u0161\u010demo nek muzej ali galerijo, danes navadno vidimo le izbor predmetov, ki jih ta poseduje. Ve\u010dina inventarja se namre\u010d nahaja v depojskih prostorih, ki niso dostopni lai\u010dni javnosti. Kako so depoji organizirani, kak\u0161ne so klimatske razmere in v kak\u0161ne embala\u017ene materiale muzeji uporabljajo za dolgotrajno pakiranje predmetov, je le nekaj vpra\u0161anj, ki smo si jih leta 2018 postavili v anketni raziskavi o razmerah hranjenja muzejskih predmetov v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7355,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[136],"tags":[50,12],"class_list":["post-7334","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uporabnik","tag-adp","tag-podatki"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7334","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7334"}],"version-history":[{"count":21,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7334\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7391,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7334\/revisions\/7391"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7355"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7334"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7334"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7334"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}