{"id":7248,"date":"2023-04-21T14:27:18","date_gmt":"2023-04-21T12:27:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=7248"},"modified":"2023-05-22T13:24:14","modified_gmt":"2023-05-22T11:24:14","slug":"raz-les-ind","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2023\/04\/21\/raz-les-ind\/","title":{"rendered":"Dve raziskavi o inovacijskih dejavnostih podjetij v gozdno-lesnem sektorju in njihovi okoljski koristi"},"content":{"rendered":"\n

Ana Slavec, InnoRenew CoE<\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"Slika
Slika 1: Obisk projektnih partnerjev na Univerzi v Gradcu, s katerimi smo izvedli
raziskavo OPSIDP21<\/a> med podjetji v Avstriji in Sloveniji<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Inovativnost podjetij v gozdno-lesnem sektorju je klju\u010dna za ohranjanje koraka z nara\u0161\u010dajo\u010do mednarodno konkurenco, poleg tega pa imajo inovacije v tem sektorju pomembno vlogo pri prizadevanju za prilagajanje podnebnim spremembam in bla\u017eitev njihovih vplivov (Hurmekoski in drugi 2019<\/a>, Lipi\u00e4inen & Vakkilainen, 2021<\/a>). Na raziskovalnem in\u0161titutu InnoRenew CoE smo na temo inovativnost podjetij v tem sektorju izvedli dve prese\u010dni anketni raziskavi. <\/p>\n\n\n\n

Najprej smo v okviru zagonskega projekta O\u017eivljanje tradicionalne industrije: model odprtega inoviranja v slovenskem pohi\u0161tvenem sektorju<\/a> leta 2019 izvedli raziskavo o inovacijskih dejavnostih slovenskih podjetij v gozdno-lesni verigi (INDEP19<\/a>), katere cilj je bil prepoznati prakse inoviranja v tem sektorju, vklju\u010dno z mikropodjetji, ki so izklju\u010dena iz uradnih statistik o inovacijah. Nato smo leta 2021 v sodelovanju z raziskovalci In\u0161tituta za okoljske sistemske znanosti na Univerzi v Gradcu v okviru bilateralnega projekta Inovacijske aktivnosti avstrijskih in slovenskih podjetij v gozdno-lesni verigi<\/a> izvedli raziskavo o odnosu podjetij v teh dveh dr\u017eavah do podnebnih sprememb ter o drugih dejavnikih, ki vplivajo na inovacijske aktivnosti podjetij v teh dveh dr\u017eavah povezane z bla\u017eenjem in prilagajanjem podnebnim spremembam (OPSIDP21<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161alnik<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina vpra\u0161anj v anketi INDEP19<\/a> je temeljila na vpra\u0161alniku Eurostatove raziskave Community Innovation Survey (CIS)<\/a>, ki jo izvaja tudi Statisti\u010dni urad RS, in sicer pod imenom Inovacijska dejavnost v industriji in izbranih storitvenih dejavnostih<\/a>. Iz ankete CIS smo vklju\u010dili vpra\u0161anja o geografskih trgih (V1), strategijah (V2), inovacijah proizvodov (V3, V4, V5) in postopkov (V6), inovacijskih dejavnostih (V7, V8), virih informacij (V9), sodelovanju z drugimi podjetji ali ustanovami (V10), inovacijah na podro\u010dju organizacije in tr\u017eenja (V11), razlogih za neizvajanje inovacijskih dejavnosti (V12, V13, V14), inovacijah z okoljskimi koristmi (V16) in vzpostavljenimi vzvodi za zmanj\u0161evanje okoljskih vplivov (V18), za\u0161\u010diti pravic intelektualne lastnine (V20), o prometu (V21), prihodkih prodaje izven dr\u017eave (V22), odstotku prora\u010duna za raziskave in razvoj (V23) in povpre\u010dnem \u0161tevilu zaposlenih.<\/p>\n\n\n\n

Dodali smo tudi nekaj lastnih vpra\u0161anj, in sicer o inovacijah, povezanih s procesom digitalizacije podjetij (Q15) in s koristmi za zdravje (Q17), uporabi stranskih produktov proizovodnje oziroma lesenih materialov (Q19), \u0161tevilu zaposlenih s terciarno izobrazbo in na polo\u017eaju razvojne in inovacijske dejavnosti (Q25), ter o usposobljenosti zaposlenih (Q26). Vpra\u0161anje Q19 je bilo razli\u010dno ubesedeno glede na primarno dejavnost podjetja, zato smo objavili \u0161tiri razli\u010dice vpra\u0161alnika<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161alnik <\/a>ankete OPSIDP21<\/a> smo pripravili v angle\u0161kem jeziku ter ga nato prevedli \u0161e v nem\u0161\u010dino in sloven\u0161\u010dino. Po presejalnem vpra\u0161anju, kdaj je bilo podjetje ustanovljeno (sklop A), so sledili trije sklopi vpra\u0161anj o stopnji zaskrbljenosti, stali\u0161\u010dih in obna\u0161anju anketirancev v zvezi s podnebnimi spremembami na ravni posameznika (sklop B), podjetja (sklop C) in sistema (sklop D). Nekaj vpra\u0161anj je temeljilo na predhodnih podobnih \u0161tudijah, ki so jih izvedli Karppinen (2005)<\/a> ter Thompson in Hansen (2013)<\/a>. Sledil je sklop E, v katerem smo najprej postavili nekaj izbranih vpra\u0161anja iz CIS, in sicer o strategijah (E1), inovacijah proizvodov in postopkov (E2, E3, E4), nato pa \u0161e lastno vpra\u0161anje o tem, ali so bile katere izmed inovacij povezane s podnebnimi spremembami. V sklopu F smo spra\u0161evali o zna\u010dilnostih podjetij (sektor, povpre\u010dno \u0161tevilo zaposlenih, prometu, dele\u017eu prora\u010duna za raziskave in sede\u017eu podjetja), v sklopu G pa o zna\u010dilnostih respondentov (naziv delovnega mesta, spol, leto rojstva, trajanje zaposlitve).<\/p>\n\n\n\n

Vzorec in zbiranje podatkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V anketi INDEP19<\/a> so bila populacija aktivna podjetja ustanovljena pred januarjem 2016, ki so bila v eni izmed izbranih sedmih kategorij po Statisti\u010dni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v EU<\/a>. Seznam smo pripravili na podlagi registra podjetij bizi.si<\/a>. Po izlo\u010ditvi nedelujo\u010dih podjetij, podjetij v ste\u010daju ali likvidaciji ter neustreznih pravnih oblik je vzor\u010dni okvir zajemal 7123 podjetij, za katera smo imeli po\u0161tni naslov, za skoraj tretjino pa tudi e-po\u0161tni naslov.<\/p>\n\n\n\n

Ker smo pri\u010dakovali nizko stopnjo odgovora, smo se odlo\u010dili vabilo k sodelovanju poslati kar  vsem podjetjem, pri \u010demer smo kombinirali po\u0161tno in spletno anketiranje. Kot prikazuje Slika 2, smo poslali do en po\u0161tni opomnik ter do \u0161tiri prek elektronske po\u0161te, nekaj enot pa smo poklicali tudi po telefonu. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Slika 2:  Postopek zbiranja podatkov v raziskavi INDEP19<\/a>
<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Za anketo OPSIDP21<\/a> smo zbiranje podatkov omejili na spletno anketo, zato smo seznam zo\u017eili na podjetja z delujo\u010dim e-po\u0161tnim naslovom, vzporedno pa raz\u0161irili \u0161e na podjetja ustanovljena po letu 2016 in avstrijska podjetja na seznamu pripravljenem na podlagi registra firmeninfo.at<\/a>. Vabilo k sodelovanju v spletni anketi smo poslali 3048 avstrijskim in 2294 slovenskim podjetjem v izbranih dejavnostih.<\/p>\n\n\n\n

Izpolnjen anketni vpra\u0161alnik raziskave INDEP19<\/a> smo po po\u0161ti ali po spletu prejeli od 294 podjetij, podrobnosti metodologije in porazdelitev odgovorov za vsa vpra\u0161anja so predstavljene v poro\u010dilu Slavec in Burnard 2021.<\/a> V raziskavi OPSIDP21<\/a> je sodelovalo 123 predstavnikov avstrijskih in 170 predstavnikov slovenskih podjetij, njihovi odgovori pa so objavljeni v poro\u010dilu Slavec in drugi 2023<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Podcenjena inovativnost mikro-podjetij v gozdno-lesnem sektorju<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ker je bil eden izmed povodov za raziskavo odsotnost podatkov o podjetjih z manj kot desetimi zaposlenimi (t.i. mikropodjetja), smo se v analizah fokusirali predvsem na primerjavo njihove inovativosti z malimi in srednjimi podjetji (MSP), ki so zajeta tudi v uradnih statistikah. Velikih podjetij je bilo v vzorcu premalo za primerjavo, zato so bila izlo\u010dena iz analize. Na podlagi rezultatov primerjave sem v revii Sustainabiliy objavila znanstveni \u010dlanek<\/a> o podcenjenosti inovativnosti mikropodjetij v slovenskem gozdno-lesnem sektorju (Slika 3).<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Slika 3: Pasica \u010dlanka v reviji Sustainability na podlagi podatkov INDEP19<\/a> (Slavec 2022<\/a>)
<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Rezultati ka\u017eejo, da MSP v primerjavi z mikropodjetji dajejo ve\u010djo pomembnost strategiji doseganja novih skupin potro\u0161nikov, inovacijam podpornih dejavnosti in sodelovanju z dobavitelji opreme, materialov, komponent in programske opreme. Po drugi strani pa imajo mikropodjetja vi\u0161ji dele\u017e pri uvedbi novih ali bistveno izbolj\u0161anih storitev. Pri nekaterih indikatorjih so bile zaznane tudi razlike glede na velikost mikropodjetij. V enih primerih so mikropodjetja z dva do devet zaposlenimi imela podoben dele\u017e odgovorov kot MSP, in sicer pri strategiji izbolj\u0161anja obstoje\u010dih izdelkov in uvajanju novih ali bistveno bolj\u0161ih izdelkov, medtem ko je bil dele\u017e pri podjetjih z najve\u010d enim zaposlenim ni\u017eji. V drugih primerih pa imajo mikroodjetja z dva do devet zaposlenimi ne le vi\u0161ji dele\u017e kot mikropodjetja z manj kot dva zaposlenima, ampak tudi vi\u0161ji kot MSP, in sicer to velja pri inovacijah v distribucijskih metodah in storitvenih inovacijah izvedenih s prilagajanjem ali spremembo procesov, ki so jih prvotno razvila druga podjetja ali organizacije. Pri nobeni postavki pa mikropodjetja z najve\u010d enim zaposlenim niso bila bolj inovativna od podjetij z dvema ali ve\u010d zaposlenimi. <\/p>\n\n\n\n

Eno izmed vpra\u0161anj, ki smo jih vklju\u010dili v primerjavo, je bilo, ali je imela katera izmed njihovih inovacij okoljske koristi (V16). Postavili smo ga le 121 podjetjem (30 % vseh), ki so imela vsaj eno inovacijo katerekoli vrste. Skoraj polovica inovatorjev je uvedla inovacije, s katerimi so zmanj\u0161ali onesna\u017eevanj zraka, vode, hrupa in tal (48 %) ali rabo energije (47 %). Sledili so podalj\u0161ana \u017eivljenjska doba izdelkov z dolgotrajnej\u0161imi in trajnej\u0161imi produkti (38 %) in recikliranje odpadkov, vode ali materialov za lastno uporabo ali prodajo (36 %), medtem ko je najmanj (le 20 %) podjetij dele\u017e fosilne energije nadomestilo z obnovljivimi viri energije (Slika 4).<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Slika 4: Inovacije z okoljskimi koristmi (Vir: INDEP19<\/a>)
<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Statisti\u010dno zna\u010dilne razlike med podjetji z deset in ve\u010d zaposlenimi in mikropodjetji so se pokazale samo pri dveh indikatorjih. Pri malih in srednjih podjetjih je vi\u0161ji dele\u017e tistih, ki so zmanj\u0161ala rabo energije ali oglji\u010dni odtis (67 %) v primerjavi z mikropodjetji, tako tistimi z 2-9 zaposlenimi (45 %) kot manj (29 %), medtem ko je pri recikliranju odpadkov, vode ali materialov dele\u017e pri mikrodjetjih vi\u0161ji kot pri malih in srednjih podjetjih (34 %), vendar le za mikropodjetja z vsaj dvema zaposlenima (52 %), medtem ko je pri tistih z manj kot dvema dele\u017e precej ni\u017eji (17 %).<\/p>\n\n\n\n

Odnos slovenskih in avstrijskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju do podnebnih sprememb<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V anketi OPSIDP21<\/a> smo \u017ee na za\u010detku ankete podjetja vpra\u0161ali, kako zaskrbljena so zaradi podnebnih sprememb. Kot prikazuje Slika 5, jih je ve\u010dina vsaj dokaj zaskrbljenih, pri \u010demer je ta dele\u017e v Sloveniji (84.1 %) statisti\u010dno zna\u010dilno vi\u0161ji kot v Avstriji (73.2%). Razlog bi lahko bile razlike v strukturi podjetij, vendar pri kontroli glede na sektor in \u0161tevilo zaposlenih nismo zaznali povezanosti z zaskrbljenostjo. <\/p>\n\n\n

\n
\"\"\/
Slika 5: Kako zaskrbljeni ste zaradi podnebnih sprememb? (Vir: OPSIDP21<\/a>)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V nadaljevanju smo podjetja prosili \u0161e, da na lestvici od 1 (mo\u010dno se ne strinjam) do 5 (mo\u010dno se strinjam) ocenijo strinjanje z nizom izjav o dojemanju podnebnih sprememb kot prilo\u017enosti ali gro\u017enje na ravni podjetja, sektorja znotraj dr\u017eave in sektorja na globalnem nivoju. Kot prikazuje Slika 6, zaznava prilo\u017enosti in nevarnosti nara\u0161\u010da s prostorsko oddaljenostjo, saj je na globalni ravni statisti\u010dno zna\u010dilno vi\u0161je kot na nacionalni ravni ter na slednji vi\u0161je kot na ravni podjetja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Slika 6: Dojemanje podnebnih sprememb kot prilo\u017enosti oziroma gro\u017enje (Vir: OPSIDP21<\/a>)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Preliminiarne rezultate analize te ankete smo lani novembra predstavili in objavili v zborniku Slovenskega sociolo\u0161kega sre\u010danja<\/a>, ki je potekalo na temo Socio-ekolo\u0161ka transformacija. Tako na podlagi podatkov ankete INDEP19<\/a> kot OPSIDP21<\/a> je v procesu recenzije ali priprave \u0161e ve\u010d drugih prispevkov. Prav tako jih lahko v svojih raziskavah uporabijo tudi drugi uporabniki Arhiva dru\u017eboslovnih podatkov. <\/p>\n\n\n\n

Prispevek si lahko ogledate tudi na Metini listi<\/a>. <\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Viri in literatura<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Evropska komisija. (2008). NACE Rev. 2. Statistical classification of economic activities in the European Community. Eurostat Methodologies and Working papers. Dostopno na: https:\/\/ec.europa.eu\/eurostat\/documents\/3859598\/5902521\/KS-RA-07-015-EN.PDF<\/a><\/p>\n\n\n\n

Evropska komisija. (2010). Europe 2020: A strategy for smart, sustainable and inclusive growth. Dostopno na: https:\/\/eur-lex.europa.eu\/legal-content\/en\/TXT\/?uri=CELEX%3A52010DC2020<\/a><\/p>\n\n\n\n

Eurostat. (2016). Community Innovation Survey 2016 (CIS2016) (inn_cis10): Reference Metadata in Euro SDMX Metadata Structure (ESMS). Dostopno na: https:\/\/ec.europa.eu\/eurostat\/cache\/metadata\/EN\/inn_cis10_esms.htm<\/a><\/p>\n\n\n\n

Eurostat. (2018). Community Innovation Survey 2018 (CIS2018) (inn_cis11): Reference Metadata in Euro SDMX Metadata Structure (ESMS). Dostopno na: https:\/\/ec.europa.eu\/eurostat\/cache\/metadata\/en\/inn_cis11_esms.htm<\/a><\/p>\n\n\n\n

Hurmekoski, E., Smyth, C. E., Stern, T., Verkerk, P. J., & Asada, R. (2021). Substitution impacts of wood use at the market level: A systematic review. Environmental Research Letters<\/em>, 16<\/em>(12), 123004. https:\/\/doi.org\/10.1088\/1748-9326\/ac386f<\/a><\/p>\n\n\n\n

Karppinen, H. (2005). Forest owners\u2019 choice of reforestation method: An application of the theory of planned behavior. Forest Policy and Economics<\/em>, 7<\/em>(3), 393\u2013409. https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.forpol.2003.06.001<\/a><\/p>\n\n\n\n

Lipi\u00e4inen, S., & Vakkilainen, E. (2021). Role of the Finnish forest industry in mitigating global change: Energy use and greenhouse gas emissions towards 2035. Mitigation and Adaptation Strategies for Global Change<\/em>, 26<\/em>(2), 9. https:\/\/doi.org\/10.1007\/s11027-021-09946-5<\/a><\/p>\n\n\n\n

Slavec, A. in Burnard, M. (2021). Inovacijske dejavnosti slovenskih podjetij v gozdno-lesni verigi, 2019 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov. ADP – IDNo: INDEP19. https:\/\/doi.org\/10.17898\/ADP_INDEP19_V1<\/a><\/p>\n\n\n\n

Slavec, A. in Burnard, M. (2021). Poro\u010dilo o raziskavi o inovacijskih dejavnostih v gozdno-lesni verigi. Izola: InnoRenew CoE, 2021. Dostopno na: https:\/\/zenodo.org\/record\/4685956<\/a><\/p>\n\n\n\n

Slavec, A. (2022). Underrated innovativeness of micro-enterprises compared to small to medium enterprises in the Slovenian forest-wood sector. Sustainability <\/em>4 (1991), 1-17. https:\/\/doi.org\/10.3390\/su1404199<\/a>1<\/p>\n\n\n\n

Slavec, A., Moreno Torres, M. in Stern, T. (2022). Odnos do podnebnih sprememb in inovacijske dejavnosti slovenskih in avstrijskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju, 2021 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov. ADP – IDNo: OPSIDP21. https:\/\/doi.org\/10.17898\/ADP_OPSIDP21_V1<\/a><\/p>\n\n\n\n

Slavec, A., Primo\u017ei\u010d, L., Hoeben, A., Moreno Torres, M., in Stern, T. (2022). Odzivanje slovenskih in avstrijskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju na podnebne spremembe. V: Ignjatovi\u0107, M. (ur.), Kanjuo-Mr\u010dela, A. (ur.), Kuhar, R. (ur.). Socio-ekolo\u0161ka transformacija : Slovensko sociolo\u0161ko sre\u010danje<\/em>. Ljubljana: Slovensko sociolo\u0161ko dru\u0161tvo, 2022, 120-126. Dostopno na: https:\/\/www.sociolosko-drustvo.si\/wp-content\/uploads\/2022\/11\/SSD-ZBORNIK-PRISPEVKOV-22-WEB-OK.pdf<\/a><\/p>\n\n\n\n

Slavec, A., Primo\u017ei\u010d, L., Hoeben, A., Moreno Torres, M., in Stern, T. (2023). Report on the survey on attitudes towards climate change and innovation activities of Slovenian and Austrian companies in the forest-wood sector. Izola: InnoRenew CoE, 2021. Dostopno na: https:\/\/zenodo.org\/record\/7790082<\/a>Thompson, D. W., & Hansen, E. N. (2013). Carbon Storage on Non-industrial Private Forestland: An Application of the Theory of Planned Behavior. Small-Scale Forestry, 12(4), 631\u2013657. https:\/\/doi.org\/10.1007\/s11842-013-9235-5<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Inovativnost podjetij v gozdno-lesnem sektorju je klju\u010dna za ohranjanje koraka z nara\u0161\u010dajo\u010do mednarodno konkurenco, poleg tega pa imajo inovacije v tem sektorju pomembno vlogo pri prizadevanju za prilagajanje podnebnim spremembam in bla\u017eitev njihovih vplivov. Na raziskovalnem in\u0161titutu InnoRenew CoE smo na temo inovativnost podjetij v tem sektorju izvedli dve prese\u010dni anketni raziskavi. Pi\u0161e dr. Ana Slavec.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7257,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[136],"tags":[],"class_list":["post-7248","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uporabnik"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7248","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7248"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7248\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7292,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7248\/revisions\/7292"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7257"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7248"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7248"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7248"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}