{"id":7219,"date":"2023-03-15T12:45:14","date_gmt":"2023-03-15T11:45:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=7219"},"modified":"2023-04-21T14:27:32","modified_gmt":"2023-04-21T12:27:32","slug":"novinarstvo-tiskovne-agencije-tanjug-v-casu-socialisticne-jugoslavije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2023\/03\/15\/novinarstvo-tiskovne-agencije-tanjug-v-casu-socialisticne-jugoslavije\/","title":{"rendered":"Novinarstvo tiskovne agencije Tanjug v \u010dasu socialisti\u010dne Jugoslavije"},"content":{"rendered":"\n

V Centru za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja, FDV UL, so v sodelovanju z Oddelkom za komunikologijo, FPN Univerza v Beogradu, leta 2017 izvedli 29 intervjujev z nekdanjimi novinarji, uredniki in dopisniki tiskovne agencije TANJUG v Beogradu. Raziskava je na voljo v ADP<\/a>, vabljeni k ogledu.  <\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161e: dr. Igor Vobi\u010d<\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Tribina \u2018S Evropom oko sveta\u2019 u Domu sindikata, Beograd, 20. 4. 1965,
fotograf: Hristifor Nastasi\u0107; Arhiv Jugoslavije, Fotoarhiv Tanjug, folder 418.
NOVINARSTVO I \u0160TAMPA (1961-1978); broj filma 15741<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vloga novinarstva v dru\u017ebi je zgodovinsko vezana na prevladujo\u010do konceptualizacijo svobode tiska ter specifi\u010dne dru\u017ebene, institucionalne in materialne pogoje produkcije novic. Raziskava z naslovom Novinarstvo tiskovne agencije Tanjug v \u010dasu socialisti\u010dne Jugoslavije, 2018 <\/em>temelji na ustnih zgodovinskih intervjujih z nekdanjimi novinarji, ki so od poznih petdesetih do devetdesetih let prej\u0161njega stoletja tudi kot uredniki in tuji dopisniki delali pri tiskovni agenciji Tanjug, ki je veljala za informacijsko hrbtenico zveznega medijskega sistema v Jugoslaviji in agencijo z mednarodno veljavo. O glavnih ugotovitvah so s podporo ARRS poro\u010dali v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji ve\u010dnacionalne dru\u017ebe (J5-1793). <\/p>\n\n\n\n

Namen raziskave<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Raziskava prou\u010duje samopercepcije novinarjev, urednikov in dopisnikov tiskovne agencije, ki so delovali v obdobju socialisti\u010dne Jugoslavije in sintetizira njihove spomine na novinarske usmeritve, analizira novinarsko delovanje z vidika mesta novinarstva v dru\u017ebi in prou\u010duje poklicno avtonomijo novinarjev.<\/p>\n\n\n\n

Zbiranje podatkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Podatke so zbrali s (pol)strukturirani intervjuji. Pri delu so se opirali na vodi\u010d za intervjuje, ki je obsegal glavne raziskovalne teme in opredelil raziskovalne probleme: biografska zgodovina, novinarske vloge, odnosi med novinarstvom in oblastjo, avtonomijo. Vpra\u0161anja so bila dovolj odprta, tako da so imeli intervjuvanci mo\u017enost, da vplivajo na potek pogovorov. Intervjuji so potekali v Beogradu na javnih mestih, kot so kavarne in novinarski klubi, in v zasebnih prostorih, kot so pisarne in stanovanja intervjuvancev. Najkraj\u0161i intervju je trajal 1h 17 min, najdalj\u0161i pa 2h 58 min. Intervjuji so potekali osebno in v srbskem jeziku, posneti so bili zvo\u010dno in nato dobesedno prepisani. Zbiranje je potekalo od 15. 2. 2017 do 31. 3. 2017. Za imenovanje intervjuvancev so bili uporabljeni za\u010detni informatorji iz akademskega sveta in novinarstva, nato pa je bil vsak intervjuvan pozvan, naj po kontrolnih kriterijih predlaga imena nekdanjih novinarjev Tanjuga.   <\/p>\n\n\n\n

Glavne ugotovitve<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z zdru\u017eevanjem \u0161tudij \u00bbnovinarskih vlog\u00ab in raziskav \u00bbzgodovin poklicnega \u017eivljenja\u00ab ima \u0161tudija dvojni izvirni prispevek. Prvi\u010d, z ugotavljanjem nedoslednosti v novinarskih refleksijah odra\u017ea spominjanje na novinarske vloge kot denominacije \u00bbsedanjih\u00ab osebnih zaznav in reartikulacije \u00bbpreteklih\u00ab novinarskih usmeritev in delovanja. Te nedoslednosti so se izkazale kot dragocene pri analizi napetosti med osebnim, institucionalnim in dru\u017ebenim, ob prepoznavanju prilagodljivih strategij spominjanja, s katerimi so intervjuvani novinarji legitimirali sebe kot profesionalce in relevantne interprete novinarstva v socialisti\u010dni Jugoslaviji. V odgovorih intervjuvancev se tako ka\u017eejo strategije prilagajanja raziskovalnemu in zgodovinskemu kontekstu, in sicer skozi popravljanje pojmov resnice, novic in to\u010dnosti, prilagajanje kriterijev objavne vrednosti novic in preizpra\u0161evanje (samo)cenzure. Drugi\u010d, analiza razkriva ve\u010d odtenkov znotraj obi\u010dajnega, pogosto poenostavljenega razumevanja novinarjev kot sodelavcev oblasti v \u010dasu socializma in prepoznava tri novinarske vloge kot specifi\u010dne manifestacije sodelovalne funkcije novinarstva: novinarji kot privilegirani posredovalci, nadzorni analitiki in razsvetljevalci. \u0160tudija tako prispeva k raziskovanju novinarskih vlog z uvajanjem zgodovinskega pristopa k prou\u010devanju novinarskih samopercepcij kot \u00bbretrospektivnih mehanizmov\u00ab, ki delujejo v odnosu z normativnimi na\u010deli, idealizacijami in medijskimi praksami ter sinhronimi in diahronimi kompleksnostmi osebnih, institucionalnih in dru\u017ebenih reartikulacij novinarskih vlog. <\/p>\n\n\n\n

Viri:<\/strong><\/p>\n\n\n\n