{"id":7023,"date":"2022-05-31T11:34:58","date_gmt":"2022-05-31T09:34:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=7023"},"modified":"2022-11-14T11:35:12","modified_gmt":"2022-11-14T10:35:12","slug":"25-let-adp","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2022\/05\/31\/25-let-adp\/","title":{"rendered":"Izzivi publiciranja in citiranja podatkov v dru\u017eboslovju"},"content":{"rendered":"\n

Ob 25. letnici delovanja ADP smo organizirali okroglo mizo z naslovom \u00bbIzzivi publiciranja in citiranja podatkov v dru\u017eboslovju\u00ab.<\/strong> O zahtevah financerjev raziskav in izku\u0161njah slovenskih znanstvenih revij smo razpravljali s predstavnikom MIZ\u0160, dvema raziskovalcema in \u010dlanoma uredni\u0161kih odborov znanstvenih revij.<\/em> Pogovor na okrogli mizi je vodila dr. Sonja Bezjak<\/strong> iz Arhiva dru\u017eboslovnih podatkov. <\/p>\n\n\n\n

Skrb za podatke sistemsko urejena<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pogovor smo za\u010deli s Petrom Sterletom<\/strong>, ki smo ga povabili kot predstavnika Ministrstva za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port. Zaposlen je na Direktoratu za znanost, je predstavnik Republike Slovenije v Upravljavskem odboru EOSC – Evropskega oblaka odprte znanosti<\/a> in \u010dlan Sveta za nacionalno koordinacijo odprte znanosti, je nacionalna kontaktna oseba za podro\u010dje Evropskih raziskovalnih infrastruktur (ERI), delegat v programskem odboru Obzorja Evropa za raziskovalno infrastrukturo ter \u010dlan Upravnega odbora Skupnega evropskega podjetja za superra\u010dunalni\u0161tvo (EuroHPC JU). <\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Peter Sterle (Foto: IVB)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zanimalo nas je predvsem, kaj na podro\u010dju ravnanja z raziskovalnimi podatki za raziskovalce prina\u0161a nov Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti<\/a>, ki smo ga za\u010deli uporabljati 1. 1. 2022, in kaj si od njega lahko obetamo drugi akterji v raziskovalni skupnosti, ki skrbimo za podatke. Poudaril je, da uveljavljanje odprte znanosti izhaja iz razvitih raziskovalnih okolij \u2013 iz zavedanja o pomenu in vrednosti javnega financiranja raziskovanja in iz izku\u0161enj, da mora znanost temeljiti na sodelovanju in ne na tekmovanju. Ta spoznanja so spodbudila spremembo od spodaj navzgor, dogajanja v razvitih evropskih centrih \u017ee od leta 2012 pridobivajo politi\u010dno podporo za odprto znanost. Pomembno je, da slovenski raziskovalni prostor sledi spremembam in bo kompatibilen z evropskim. Pri\u010dakujemo lahko, da bo do ve\u010dje spremembe pri\u0161lo z uveljavitvijo novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki pomeni pritisk od zgoraj navzdol, ampak v te\u017enji spodbuditi pribli\u017eevanje razvitim okoljem.  <\/p>\n\n\n\n

O tem, kaj prina\u0161a nov zakon na podro\u010dju podatkov natan\u010dno dolo\u010data 40. in 41. \u010dlen zakona<\/em>. Pomembno pa je, da zakon predvideva tudi dvig sredstev za znanost ter odpravo prekarnosti znanstvenih sodelavcev. Sterle je povabil vse zainteresirane za delovanje na podro\u010dju odprte znanosti, da se poleg zakona seznanijo s ciljem 6.2. Odprta znanost za izbolj\u0161anje kakovosti, u\u010dinkovitosti in odzivnosti raziskav<\/em> iz nove Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30<\/a>), ter spremljajo in sodelujejo pri nastajanju in uresni\u010devanju z zakonom povezane Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z na\u010deli odprte znanosti ter pripadajo\u010dega akcijskega na\u010drta.<\/p>\n\n\n\n

\u017divljenje s podatki v praksi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V ADP po eni strani ugotavljamo, da vse ve\u010d raziskovalcev razume, da so podatki samostojen znanstveni rezultat, ki ga velja objaviti. Na drugi strani je \u0161e vedno veliko zadr\u017ekov pri tistih, ki \u0161e nimajo izku\u0161enj z objavo podatkov. Zdi se, da je \u0161e zmeraj nizka raven ozave\u0161\u010denosti o tem, kaj sploh pomeni objaviti podatke, kje podatke objaviti in kje najti motivacijo za objavo podatkov. V nadaljevanju pogovora smo osvetlili zahteve, izzive in pri\u010dakovanja z vidika raziskovalcev, ki \u017ee imata izku\u0161nje z arhiviranjem in objavo podatkov. <\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Dr. Igor Vobi\u010d (foto: IVB)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Besedo smo dali dr. Igorju Vobi\u010du<\/strong>, ki je izredni profesor na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani<\/em>, kjer v okviru Centra za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja prou\u010duje odnos med novinarstvom in tehnologijo, dru\u017ebene vloge novinarjev in delovni proces v novinarskih uredni\u0161tvih. Z njegovo raziskovalno skupino v ADP zadnja leta zelo dobro sodelujemo. Raziskovalci so izkazali interes za pridobivanje znanja in ve\u0161\u010din, ki pomagajo pri arhiviranju in objavi podatkov. Zanimalo nas je, kako je pri\u0161lo do odlo\u010ditve, da so podatke za\u010deli objavljati.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Vobi\u010d je navedel tri razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju velja deliti podatke. Prvi je ideja raz\u0161irjati znanje, drugi transparentnost in tretji, da so \u00bbodprti podatki\u00ab postali norma. Izpostavil je, da v njihovi raziskovalni skupini, ki med drugim zbira podatke \u00bbgovorjene zgodovine\u00ab, priprava podatkov za arhiviranje in objavo predstavlja eno od nosilnih sestavin dela (glej npr. MEDJUG19<\/a>, MEDJUG20<\/a>, DVNCOV20<\/a>). Zagotavljanje transparentnosti, integritete in sledljivosti na na\u010din objave podatkov veljajo za nekaj samo po sebi umevnega. Imajo izku\u0161njo s kolegico, ki ni hotela ali mogla dokazati obstoja podatkov, na katerih so temeljile njene publikacije, zato toliko bolje razumejo pomen objave podatkov in zagotavljanja dostopnosti na dolgi rok. Izku\u0161nje ka\u017eejo, da tudi vse ve\u010d zalo\u017eb zahteva potrdilo ob predlo\u017eitvi \u010dlanka v recenzijo (npr. Taylor & Francis), da so podatki objavljeni v dostopnem repozitoriju, in tudi potrdilo o odobritvi s strani komisije za etiko. To seveda predstavlja dodatno delo, vendar v njem vidijo pomen in jim ni te\u017eko vlo\u017eiti nekaj dodatnega truda \u2013 so se pa tudi \u017ee veliko nau\u010dili, posebno pozornost namenjajo usposabljanju \u0161tudentov za prakso odprtih podatkov. Ob tem je opozoril, da ne gre spregledati protislovja med na\u010deli odprte znanosti in akademsko tekmovalnostjo, na kateri temeljijo kariere raziskovalcev in da bo o tem \u0161e potrebno govoriti.<\/p>\n\n\n\n

Na okroglo mizo smo povabili tudi dr. Romana Kuharja<\/strong>, ki je redni profesor za sociologijo na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani<\/em>. Raziskuje na podro\u010djih, povezanih s politikami enakosti, diskriminacijo, dr\u017eavljanstvom in \u010dlovekovimi pravicami. Trenutno vodi temeljni projekt \u00bbDr\u017eavljanstvo in intersekcionalnost\u00ab, jeseni pa za\u010dne s sodelovanjem na novem evropskem projektu FIERCE, katerega teme so populisti\u010dne anti-spolne politike v Evropi. Spomnili smo se 20. obletnice delovanja ADP, na kateri smo govorili o arhiviranju kvalitativnih podatkov, saj smo ugotovili, da raziskovalci zmotno menijo, da objavljamo samo kvantitativne podatke. Promocija je takrat uspela. Tudi z dr. Kuharjem in njegovimi kolegicami smo od takrat objavili ve\u010d kvalitativnih raziskav (glej npr. SZ07<\/a>, INTERD17<\/a>). Prosili smo ga, da nam pove, kako sam vidi proces arhiviranja podatkov.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Sonja Bezjak, Roman Kuhar, Toma\u017e Ul\u010dakar, Peter Sterle (Foto: IVB)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Udele\u017eenci in moderatorka Sonja Bezjak (foto: Urban Resnik)<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00bbArhiviranje raziskovalnih podatkov zahteva posebno pozornost in na\u010drtovanje. Veliko je namre\u010d lahko izgubljenega, \u010de \u017ee na za\u010detku raziskovalnega procesa ne na\u010drtujemo, da bomo podatke arhivirali in s tem zagotovili transparentnost na\u0161ega dela in mo\u017enost ponovne uporabe zbranih podatkov. Zato bi bilo zdaj, ko smo z novim zakonom o raziskovalni dejavnosti v prvih fazah tega procesa, nujno vzpostaviti jasne standarde na\u010drtovanja dela s podatki, ki morajo hkrati upo\u0161tevati specifike posameznih znanstvenih podro\u010dij. Vse to zahteva dodatno izobra\u017eevanje in nenazadnje senzibiliziranje raziskovalk in raziskovalcev, zakaj je taka transparentnost nujna, hkrati pa tudi dodatna finan\u010dna sredstva, s katerim bo popla\u010dano to dodatno delo. Hkrati se mi zdi klju\u010dno, da prepre\u010dimo to, kar se dogaja z odprtim dostopom pri objavljanju \u010dlankov; pozorni moramo biti na potencialno komercializacijo tega procesa in na to, da bodo zasebne zalo\u017ebe, ki ustvarjajo enormne dobi\u010dke na osnovi podatkov, ki jih raziskovalci zbiramo s pomo\u010djo javnega denarja, \u017eelele (ali celo pogojevale objave) z arhiviranjem podatkov v njihovih komercialnih bazah in arhivih.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Skrb za transparentnost in preverljivost na strani znanstvenih revij<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Leta 2019 in 2020 smo v ADP v okviru vozli\u0161\u010da RDA Slovenija izvajali ve\u010d aktivnosti za znanstvene revije. Osnovna naloga je bila revije seznaniti o pomenu citiranja podatkov in dostopa do podatkov, na katerih temeljijo znanstveni \u010dlanki. V okviru takratnih aktivnosti so nekatere slovenske revije za avtorje \u010dlankov uvedle priporo\u010dila za ravnanje s podatki; npr. revija Socialno delo<\/a> s Fakultete za socialno delo in revija CEPAR – Central European Public Administration Review<\/a>, ki jo izdaja Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani. V letih 2021 in 2022 pri konzorciju CESSDA nadaljujemo z aktivnostmi, v pilot smo vklju\u010dili \u0161tiri znanstvene revije s podro\u010dja dru\u017eboslovja in humanistike. Med bolj pogostimi pomisleki na strani uredni\u0161tev, s katerimi smo doslej sodelovali, sta bila strah pred dodatnimi obremenitvami \u017ee tako obremenjenih uredni\u0161tev. In, ali bodo nove dodatne zahteve odgnale avtorje, da bodo \u0161li objavit raje kam drugam. Med argumenti za vpeljavo novih pravil pa je pri na\u0161ih sogovornikih in sogovornicah bila jasno razvidna \u017eelja prispevati k ve\u010dji kakovosti in kredibilnosti revije \u2013 tudi s pomo\u010djo uvajanja novih navodil. To je bilo izhodi\u0161\u010de pogovora s predstavnikoma dveh revij.  <\/p>\n\n\n\n

Pogovor o vlogi revij smo za\u010deli z dr. Borisom Mancetom<\/strong>, ki je zaposlen kot raziskovalec v Centru za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja na Fakulteti za dru\u017ebene vede<\/em> in je obenem tudi pomo\u010dnik urednika pri reviji Javnost \u2013 The Public<\/a>. Revija Javnost sodeluje v pilotu, ki ga izvajamo v ADP. V uredni\u0161tvu so se odlo\u010dili, da bodo pripravili nova navodila za avtorje, ki spodbujajo skrbno ravnanje s primarnimi podatki. Zanimalo nas je, s katerimi strahovi, morebitnimi dilemami so se ukvarjali v uredni\u0161tvu in katere prednosti so pretehtale. <\/p>\n\n\n\n

Dr. Mance je poro\u010dal, da v uredni\u0161tvu revije Javnost niso predolgo razpravljali, ampak so se odlo\u010dili kar za empiri\u010dni preizkus. Pred njimi je tedaj bila posebna \u0161tevilka Suplement, Javnost – The Public, Vol. 28 – 2021<\/a>. Avtorje so pozvali, da pred objavo \u010dlanka objavijo \u0161e podatke, na katerih temeljijo spoznanja. Objave podatkov niso pogojevali, so pa \u017eeleli preveriti, kako bodo raziskovalci reagirali na poziv za deljenje podatkov. Odziv je bil presenetljivo pozitiven, vsi avtorji, ki so \u010dlanke utemeljili na podatkih, so se odzvali in pripravili gradivo za objavo v ADP. Pri tem poskusu je ADP nudil vso potrebno podporo.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Mance je opozoril tudi na dejstvo, da nove zahteve prina\u0161ajo dodatno delo za uredni\u0161tva in tudi za raziskovalce, ki so morali podatke dodatno urediti za namen druge rabe in opremiti z metapodatki, za to delo pa niso dodatno pla\u010dani. Prese\u010di bi morali razumevanje, po katerem citiranost velja za valuto. \u00bbMenim, da bi morala politika tukaj stopiti bli\u017ee raziskovalcem. \u010ce so lahko v razpisih rezervirana javna sredstva za pla\u010dilo objav odprtega dostopa komercialnim zalo\u017enikom, ki dosegajo vrtoglave zneske, bi \u0161e toliko bolj veljalo, da so tovrstnih spodbud dele\u017eni sami producenti znanja. Torej, da se, med drugim, tudi dodatno delo, ki ga imajo s pripravo podatkov prepozna in ustrezno pla\u010da.\u00ab<\/em> je povedal.<\/p>\n\n\n\n

Za sodelovanje v pilotu so se odlo\u010dili tudi v reviji Economic and Business Review<\/strong>. V pogovoru se nam je pridru\u017eil Toma\u017e Ul\u010dakar<\/strong>, vodja Centralne ekonomske knji\u017enice, Zalo\u017eni\u0161tva in Infrastrukturnega centra Ekonomske fakultete<\/em>, ki je del mre\u017ee MRIC-ev UL. Pri reviji Economic and Business Review sodeluje od leta 2010, ko je izdajateljstvo v celoti pre\u0161lo na Ekonomsko fakulteto, sprva kot administrativna in tehni\u010dna pomo\u010d uredni\u0161tvu, zdaj pa predvsem v vlogi koordinatorja dela.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Igor Vobi\u010d in Boris Mance (Foto: IVB)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Roman Kuhar, Toma\u017e Ul\u010dakar, Peter Sterle, Igor Vobi\u010d in Boris Mance
(Foto: IVB)<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Pri reviji EBR<\/a> so navodila za avtorje \u017ee uveljavili, odlo\u010dili so se za bla\u017ejo razli\u010dico, to pomeni, da avtorjev in avtoric \u010dlankov ne obvezujejo, ampak jim priporo\u010dajo, da podatke pred objavo \u010dlanka objavijo v ustreznem arhivu. Eden od pomislekov v \u010dasu priprave navodil je bil, koliko dodatne obremenitve bodo politike odprtih podatkov prinesle reviji oz. uredni\u0161tvu. Zanimalo nas je, kako je pri EBR potekal proces odlo\u010danja. <\/p>\n\n\n\n

Ul\u010dakar je na kratko povzel, da je bilo v uredni\u0161tvo kar veliko pogajanj in razprav o pomenu uvajanja novih navodil, saj je bila v ozadju seveda skrb, da bo to prineslo nove zadol\u017eitve in bremena. \u010clani uredni\u0161tva so bili na za\u010detku zadr\u017eani glede uvedbe pravil za deljenje podatkov. Potrebovali so garancijo, da se avtorji ne bodo obra\u010dali na njih za nadaljnja podrobna navodila glede priprave podatkov in da bo ADP na voljo za podporo. Dobro je, da je Ekonomska fakulteta \u017ee imenovala podatkovnega svetovalca, ki pomaga in svetuje tako raziskovalcem kot uredni\u0161tvom in je tudi vez z ADP. Prepri\u010dalo jih je, da je usmeritev odprte znanosti sodobni pristop in da prispeva k pozitivnemu ugledu revije kot napredne. Pri razpravi v uredni\u0161tvu je sodeloval tudi fakultetni podatkovni svetovalec. Skupaj so pripomogli k temu premiku. Ul\u010dakarja smo prosili, da na kratko strne svoje misli: \u00bbADP je dal v 25. letih dru\u017eboslovnemu raziskovanju res veliko, lahko re\u010demo prav impozantno delo. V prihajajo\u010di eri bo zaradi spremenjenega okolja in razli\u010dnih zahtev vseh dele\u017enikov \u0161e pomembnej\u0161e sodelovanje znotraj ved in tu je na\u0161a prilo\u017enost, da v skupnem polju dru\u017eboslovja, res \u010dim bolj izkoristimo potenciale podatkov, znamo deliti raziskave in \u0161e bolj prispevamo k znanosti.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vloga in pomen podatkovnih arhivov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za zaklju\u010dek prvega kroga je predstojnik ADP, doc. dr. Janez \u0160tebe<\/strong>, predstavil kak\u0161no vlogo arhivi dru\u017eboslovnih podatkov igramo na polju publiciranja. Kaj ponujamo revijam in kaj avtorjem? Glavna stvar, ki jo lahko arhivi ponudimo, je s svojimi storitvami uveljaviti vidnost podatkovnih objav kot samostojnega rezultata raziskovanja, enakovrednega besedilni objavi \u010dlanka v reviji. Na ta na\u010din se bo v veliki meri popla\u010dal trud raziskovalcev, vlo\u017een v pripravo podatkov za dostop drugim, saj je tu potrebnega veliko dodatnega dela. Njihovi podatki bodo trajno dostopni, drugi jih bodo navajali in bele\u017eili ter nagrajevali se bodo v okviru raziskoval\u010deve bibliografije. Arhivi po Evropi pa tudi skupaj razvijamo storitve, namenjene posebej pomo\u010di manj\u0161im uredni\u0161tvom revij in njihovim avtorjem. Prilagajamo postopke prevzema podatkov, npr. s hitro predobjavo vsebine za citiranje podatkov, ki vsebuje stalni identifikator kot je DOI ter naslov in mesto dostopa do podatkov. Posameznim revijam, ki z nami sklenejo dogovor, lahko ponudimo tudi njim prilagojene storitve, kot je svetovanje avtorjem pri pripravi podatkov namesto uredni\u0161tev revije in zagotavljanjem podatkom primerne obravnave v razli\u010dnih re\u017eimih objavljanja in omejitev dostopa. Revijam ponujamo tudi Smernice za oblikovanje politik znanstvenih zalo\u017eb glede navajanja raziskovalnih podatkov v znanstvenih publikacijah in zagotavljanja dostopa do primarnih podatkov, uporabljenih v \u010dlankih<\/em><\/a>.   <\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Predstojnik ADP, Janez \u0160tebe (foto: Urban Resnik)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Podatkovne storitve v prihodnosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V drugem krogu razprave smo se dotaknili \u0161e nekaj vpra\u0161anj. Petra Sterleta z MIZ\u0160 smo vpra\u0161ali, ali nov zakon ob nalo\u017eenih odgovornostih predvideva tudi nagrade? Ali bo delo s podatki ustrezno finan\u010dno ovrednoteno? Konkretno, ali bodo raziskovalci lahko dobili dodatne ure za ravnanje s podatki? Ali so predvidene kak\u0161ne druge spodbude?<\/p>\n\n\n\n

Povedal je, da se bo financiranje znanosti dvakrat pove\u010dalo in da se bodo sredstva delila druga\u010de. Poudaril je, da spremembe oz. pobude prihajajo iz razvitih raziskovalnih okolij in da se bo tudi slovensko raziskovalno okolje moralo s tem harmonizirati.<\/p>\n\n\n\n

Raziskovalca in predstavnika revij smo v drugem krogu prosili, da ocenijo dosedanje sodelovanje z ADP kot podatkovnim servisom. Kako so zadovoljni oz. nezadovoljni z dosedanjim delom? Ali imajo kak\u0161ne predloge glede storitev, vezano na sodelovanje revij, avtorjev \u010dlankov in podatkovnih servisov?<\/p>\n\n\n\n

V duhu praznovanja 25. obletnice delovanja ADP so vsi udele\u017eenci sodelavkam in sodelavcema ADP \u010destitali in se zahvalili za podporo. Dr. Vobi\u010d je predlagal, da bi uvedli izobra\u017eevanje v podiplomskem \u0161tudiju, v katerem bi mladi dovolj zgodaj pridobili ve\u0161\u010dine in znanja za delo s podatki. Dr. Kuhar je opozoril, da ne bi bilo dobro, \u010de bi vsak financer ali revija pripravil svoja specifi\u010dna navodila za ravnanje s podatki, saj bi to prineslo dodatne skrbi in delo. Naj ARRS, revije in raziskovalne ustanove postavijo usklajene in jasne zahteve ter izvajajo pritisk na raziskovalce, da sodelujejo pri odprti znanosti, vendar naj bo ta pritisk \u2018ne\u017een\u2019.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Udele\u017eenci proslave (Foto: Urban Resnik)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Dr. \u0160tebe se je predstavniku Ministrstva, predstavnikom revij in avtorjev zahvalil za sodelovanje in povzel, da je na vsak na\u010din potrebno olaj\u0161ati delo raziskovalcev, ki so sicer v veliki meri do sedaj delali na eti\u010dni pogon \u2013 vsi sodobni eti\u010dni kodeksi raziskovanja izrecno zahtevajo ustrezno skrb za dostop do podatkov \u017ee zaradi dokazovanja po\u0161tenosti raziskovanja. Sode\u010d po \u0161tevilnih izku\u0161njah in konkretnih primerih, s katerimi smo se seznanili na okrogli mizi, ne bi smelo biti te\u017eav z uskladitvijo zahtev raziskovalnih organizacij, financerjev in revij in da se ob tem upo\u0161teva zahteve EU. Strinjal se je tudi, da je poleg storitev, ki so v repozitorijih na voljo za predajo podatkov, pomembno sistemati\u010dno uvajanje in izobra\u017eevanje na razli\u010dnih nivojih izobra\u017eevanja in profesionalnega razvoja in predlagal, da se da pobudo na Univerzo v Ljubljani tako za vnos vsebin etike in ravnanja s podatki v redno izobra\u017eevanje in da se razvije tudi usposabljanje posebnega profila podatkovnih svetovalcev po raziskovalnih ustanovah. Obenem pa bi morala ARRS v svojih projektih omogo\u010diti oceno dela za pripravo kolikor se da odprtih<\/em> podatkov in povrnitev s tem povezanih stro\u0161kov, po zgledu prakse ponekod v tujini (tukaj).  <\/p>\n\n\n\n

Zaklju\u010dne misli<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Motivacija za sodelovanje pri odprti znanosti je, kot ka\u017ee, velika. Ob tem pa ostajamo realisti\u010dni, zavedamo se omejitev in izzivov, ki nas \u010dakajo. Da bi jih odgovorno lahko prevzeli, moramo imeti na drugi strani odlo\u010devalce in financerje, ki bodo razumeli kaj po\u010dnemo in v kak\u0161nih pogojih. Izto\u010dnice iz okrogle mize so lahko dobra popotnica za nadaljevanje razprave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ob 25. letnici delovanja ADP smo organizirali okroglo mizo z naslovom \u00bbIzzivi publiciranja in citiranja podatkov v dru\u017eboslovju\u00ab. O zahtevah financerjev raziskav in izku\u0161njah slovenskih znanstvenih revij smo razpravljali s predstavnikom MIZ\u0160, dvema raziskovalcema in \u010dlanoma uredni\u0161kih odborov znanstvenih revij.<\/p>\n","protected":false},"author":19,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[192],"tags":[50,10,58,13,12,252],"class_list":["post-7023","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-stroka","tag-adp","tag-odprta-znanost","tag-odprti-dostop","tag-odprti-podatki","tag-podatki","tag-revije"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7023","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/19"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7023"}],"version-history":[{"count":17,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7023\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7098,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7023\/revisions\/7098"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7023"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7023"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7023"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}