{"id":6907,"date":"2022-01-12T14:51:07","date_gmt":"2022-01-12T13:51:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=6907"},"modified":"2023-02-23T09:14:00","modified_gmt":"2023-02-23T08:14:00","slug":"ohranjanje-kulturne-dediscine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2022\/01\/12\/ohranjanje-kulturne-dediscine\/","title":{"rendered":"Uporaba fotoaparata in drugih aplikacij na pametnih telefonih na potovanjih za ohranjanje kulturne dedi\u0161\u010dine"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: dr. Ana Slavec, Innorenew CoE<\/em><\/p>\n

V sklopu nacionalnega raziskovalnega projekta <\/span>Za\u0161\u010dita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju<\/span><\/a>, ki ga je vodil Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine, nas je med drugim zanimalo, kako vseprisotno dostopnost mobilnih naprav izkoristiti za spremljanje poslab\u0161anja stanja kulturne dedi\u0161\u010dine v zunanjem okolju, kjer je izpostavljena razli\u010dnim \u0161kodljivim dejavnikom, od onesna\u017eenosti zraka do vandalizma.\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 1: Fotografija obrabljenosti bronastega materiala Pre\u0161ernovega spomenika v Ljubljani (foto: ZVKDS)<\/figcaption><\/figure>\n

Po zgledu podobnih projektov ob\u010danske znanosti (angl. citizen science) na podro\u010dju biologije, ekologije in okoljske znanosti, ki so si pri zbiranju podatkov (npr. fotografij dolo\u010dene \u017eivalske vrste) pomagali z vklju\u010ditvijo lai\u010dne javnosti, smo tudi obiskovalce kulturne dedi\u0161\u010dine \u017eeleli spodbuditi, da nam po\u0161ljejo fotografije obrabljenosti spomenikov. <\/span><\/p>\n

Cilj je bil ustvariti veliko zbirko fotografij, ki bodo raziskovalcem slu\u017eile za prou\u010devanje procesov poslab\u0161anja materiala spomenikov. Da bi ugotovili, kako javnost motivirati za vklju\u010ditev v pomo\u010d znanstvenikom pri skrbi za spomenike, smo izvedli fokusne skupine na temo uporabe fotoaparata in drugih aplikacij na mobilnih telefonih na potovanjih ter o odnosu do kulturne dedi\u0161\u010dine. Kot posebno skupino smo izpostavili uporabnike lokacijskih iger kot sta Geocaching in Pok\u00e9mon GO, ki \u017ee omogo\u010data podobno interakcijo s spomeniki.<\/span><\/p>\n

Presejalni vpra\u0161alnik<\/b><\/p>\n

Udele\u017eence fokusnih skupin smo izbrali na podlagi presejalnega anketnega vpra\u0161alnika, ki smo ga novembra 2019 delili preko Facebook skupin povezanih s temo raziskave ter drugje na spletu. Od 379 sodelujo\u010dih, ki so ustrezali pogojem za sodelovanje, so skoraj vsi uporabniki fotoaparata in zemljevidov (98 %), sledijo socialna omre\u017eja (97 %) in potovalne aplikacije (65 %), manj kot polovica pa jih je uporabljala lokacijske igre (47 %) (Slika 2).<\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 2: \u201cAli ste letos na pametnem telefonu uporabljali katero od na\u0161tetih vrst aplikacij? (Mo\u017enih je ve\u010d odgovorov).\u201d<\/figcaption><\/figure>\n

Velika ve\u010dina udele\u017eencev je opravila vsaj en izlet v Sloveniji (95 %) in v tujini (87 %), potovanje z vsaj eno no\u010ditvijo v Sloveniji 68 %, v tujini pa 92 % vpra\u0161anih. V nadaljevanju smo udele\u017eence za vse aplikacije, za katere so ozna\u010dili, da jih uporabljajo, vpra\u0161ali, ali so jih uporabljali na izletih in potovanjih. Kot prikazuje Slika 3, kar 98 % uporabnikov zemljevidov te uporablja tudi na izletih in potovanjih, sledi uporaba fotoaparata na mobilnem telefonu (97 %), socialnih omre\u017eij (96 %) in potovalnih aplikacij (82 %). Med respondenti, ki so odgovorili, da igrajo lokacijske igre, je Pokemon Go bolj priljubljena (58 %) kot Geocaching (33 %). V odgovorih na odprta vpra\u0161anja pa so navedli \u0161e \u0161tevilne druge aplikacije, ki jih uporabljajo na potovanjih.<\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 3: \u201cKatere aplikacije ste uporabljali na potovanjih in izletih v letu 2019? (Mo\u017enih je ve\u010d odgovorov).\u201d<\/figcaption><\/figure>\n

Ugotovitve fokusnih skupin<\/b><\/p>\n

Izvedli smo \u0161tiri fokusne skupine, dve decembra 2019 v Ljubljani, dve pa januarja 2020 v Kopru. V obeh krajih je bila po ena skupina izvedena z igralci lokacijskih iger. Skupno je v fokusnih skupinah sodelovalo 24 \u017eensk in mo\u0161kih razli\u010dnih starosti. Pogovori so trajali od slabe ure in deset minut do dobre ure in pol, urejeni pa so bili v tri tematske sklope: fotografiranje, uporaba mobilnih aplikacij ter uporaba lokacijskih aplikacij. Na podlagi zvo\u010dnih posnetkov smo pripravli transkripte, ki so bili osnova za analizo odgovorov.<\/span><\/p>\n

V prvem delu diskusije smo ugotovili, da nekateri udele\u017eenci fotoaparat na mobilnem telefonu uporabljajo ves \u010das, nekateri pa le redko oziroma manj kot so ga v\u010dasih. Kot motiv fotografiranja prevladujejo narava, turisti\u010dne znamenitosti in pokrajina, pri nekaterih pa tudi ljudje. Od kulturne dedi\u0161\u010dine so bile najpogosteje omenjene zgradbe, predvsem starej\u0161e, nekateri so omenili tudi kipe. Drugi so komentirali, da jih fotografirajo le, \u010de obstaja interakcija z naravo ali ljudmi. Najbolj priljubljeni so kipi, na katere lahko pleza\u0161 ali se jih dotika\u0161 za sre\u010do. Poleg mo\u017enosti interakcije so motivi za slikanje tudi estetski, pri \u010demer materialu, iz katerega je narejen, ne posve\u010dajo pozornosti. Opazijo pa napake in obrabljenost, kar se nekaterim zdi zanimiv fotografski motiv. Pomembna je tudi zgodba, kaj kip predstavlja, simbolizira in izra\u017ea. Ve\u010d udele\u017eencev je omenilo, da fotografirajo tudi informativne table ob spomenikih.<\/span><\/p>\n

Drugi del diskusije je bil namenjen uporabi mobilnih aplikacij na potovanjih. Te morajo biti \u010dim bolj univerzalno uporabne, kar pomeni, da morajo zajemati ve\u010d krajev oziroma znamenitosti. Aplikacije morajo biti enostavne za namestitev in uporabo ter ne smejo zavzeti preve\u010d prostora na telefonu. Ve\u010dini udele\u017eencev je pomembno tudi, da potovalna aplikacija ponudi zanimive, duhovite vsebine v obliki zgodb. Igra naj bo tudi \u010dim bolj interaktivna, a ne preve\u010d zapletena ali prete\u017eka. Nekaterim udele\u017eencem je vseeno za nagrade in bi jim bila najve\u010dja motivacija to, da pomagajo varovati kulturno dedi\u0161\u010dino ali da pomagajo znanosti. Drugim pa so pomembne tudi nagrade, pri \u010demer nekateri radi prejmejo spominke, ve\u010d pa bi jih raje imelo nagrado v obliki vrednostnega bona ali popusta.<\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 4: Pasica \u010dlanka v reviji Sustainability (Slavec in drugi 2021)<\/figcaption><\/figure>\n

Pri tretjem tematskem sklopu so bila vpra\u0161anja razli\u010dna za skupini, ki igrata lokacijske igre, in za tisti, ki ne. Med slednjimi jih je ve\u010dina sli\u0161ala za igro Pok\u00e9mon GO, a imajo do nje negativen odnos, medtem ko za Geocaching in druge igre, ve\u010dinoma niso sli\u0161ali. Ve\u010dina igralcev je lokacijske igre za\u010dela uporabljati na podlagi priporo\u010dil drugih, drugi razlogi za za\u010detek uporabe pa so bili tudi prilo\u017enost za motiviranje otrok, odkrivanje novih krajev in lokacij, pove\u010danje telesne dejavnosti, in zanimanje za skrite zaklade, v primeru Pok\u00e9mon GO pa tudi nostalgija. Nekateri igrajo sami, nekateri pa z dru\u017eino ali prijatelji. Najpomembnej\u0161i motivi za igranje so dru\u017eenje in interakcija z drugimi igralci, tako v virtualnem kot fizi\u010dnem okolju. Igralci u\u017eivajo tako v sami nalogi (iskanje zaklada, re\u0161evanje ugank), kot v spoznavanju novih krajev in zgodb. Lokacijske aplikacije uporabnikom lahko nudijo ideje za izlete in delujejo kot vodi\u010d, ki jih popelje po kraju in navaja zanimive informacije o znamenitostih.<\/span><\/p>\n

Podrobne ugotovitve si lahko preberete v <\/span>raziskovalnem poro\u010dilu<\/span><\/a> (v sloven\u0161\u010dini) in v znanstvenem \u010dlanku objavljenem v reviji <\/span>Sustainability<\/span><\/a> (v angle\u0161\u010dini).<\/span><\/p>\n

Uporaba raziskovalnih rezultatov in podatkov<\/b><\/p>\n

Na podlagi rezultatov smo oblikovali ve\u010d priporo\u010dil za razvoj in promocijo iger, s katerimi bi <\/span>javnost vklju\u010dili v varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine<\/span><\/a>. Kot smo predvideli v zasnovi raziskave, bi bilo smotrno uporabiti lokacijske aplikacije, saj njihovi uporabniki u\u017eivajo v nalogah in jim je to pomembna motivacija za obisk nekega kraja. Prednost uporabe lokacijskih aplikacij je, da gre za uporabnike, ki so za sodelovanje v igrah motivirani, omejitev pa, da igralcev ni dovolj, da bi zagotovili zadosten obseg fotografij za analizo v okviru projekta.<\/span><\/p>\n

Druga mo\u017enost pa je namesto aplikacije uporabiti spletno stran v brskalniku, s \u010dimer se pribli\u017eamo tudi tistim, ki so manj navdu\u0161eni nad tehnologijo. Pomembno pa je bilo tudi najti na\u010din, kako igro promovirati v fizi\u010dnem svetu.<\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 5: Informativna tabla ob Tartinijevem spomeniku v Piranu (foto: AS)<\/figcaption><\/figure>\n

Kot smo ugotovili v pogovorih s fokusnimi skupinami, ve\u010d udele\u017eencev pozornost namenja tudi informativnim tablam ob spomenikih in odlo\u010dili smo se to uporabiti kot glavni komunikacijski kanal. Z razpolo\u017eljivimi sredstvi smo lahko postavili le eno tablo, kot lokacijo pa smo izbrali Tartinijev spomenik, ki je bil ena izmed \u0161tudij primera prou\u010devanih v okviru projekta. Kot prikazuje Slika 5, tabla obiskovalce v treh jezikih (slovenskem, italijanskem in angle\u0161kem) nagovarja k fotografiranju po\u0161kodb, obisku spletne strani in nalaganju fotografij(e).<\/span><\/p>\n

Po tem so obiskovalci spletnega mest preusmerjeni na YouTube, kjer si lahko ogledajo serijo \u0161tirih izobra\u017eevalnih video posnetkov, v katerih raziskovalci treh sodelujo\u010dih institucij predstavijo razli\u010dne dele projekta: <\/span>karakterizacijo \u0161tudij primera<\/span><\/a>, <\/span>razvoj za\u0161\u010ditnih sistemov za bron<\/span><\/a>, <\/span>razvoj orodij IKT<\/span><\/a> in <\/span>preu\u010devanje interakcije s kulturno dedi\u0161\u010dino<\/span><\/a>. Tabla bo na Tartinijevem trgu postavljena do konca februarja 2022.<\/span><\/p>\n

Kvantitativni in kvalitativni podatki<\/strong> dru\u017eboslovnega dela raziskave so za druge raziskovalce dostopni preko Arhiva dru\u017eboslovnih podatkov<\/strong> (<\/span>UMAOS20<\/span><\/a>). Kvalitativni del vklju\u010duje transkripte fokusni skupin, ki nudijo veliko mo\u017enosti uporabe tako akademikom kot praktikom na razli\u010dnih podro\u010djih. Antropologi in sociologi, ki se ukvarjajo z vidiki uporabe mobilnih aplikacij in drugih pripomo\u010dkov IKT lahko v pri\u010devanjih udele\u017eencev fokusnih skupin najdejo izhodi\u0161\u010da za prihodnje raziskave. Predvsem bodo transkripti zanimivi raziskovalcem, ki se ukvarjajo s podro\u010dji (potovalne) fotografije in dedi\u0161\u010dinskega turizma ter tistim, ki prou\u010dujejo uporabnike lokacijskih iger.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V sklopu nacionalnega raziskovalnega projekta Za\u0161\u010dita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju, ki ga je vodil Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine, je raziskovalce zanimalo, kako vseprisotno dostopnost mobilnih naprav izkoristiti za spremljanje poslab\u0161anja stanja kulturne dedi\u0161\u010dine v zunanjem okolju, kjer je izpostavljena razli\u010dnim \u0161kodljivim dejavnikom, od onesna\u017eenosti zraka do vandalizma.\u00a0Ve\u010d o raziskavi in rezultatih na blogu! <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2580,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,193,142,136],"tags":[],"class_list":["post-6907","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-dajalec","category-metina-lista","category-uporabnik"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6907","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6907"}],"version-history":[{"count":34,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6907\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7194,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6907\/revisions\/7194"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6907"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6907"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6907"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}