{"id":6874,"date":"2021-12-20T22:36:07","date_gmt":"2021-12-20T21:36:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=6874"},"modified":"2022-05-31T11:36:05","modified_gmt":"2022-05-31T09:36:05","slug":"odnos-do-cepljenja_sars","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2021\/12\/20\/odnos-do-cepljenja_sars\/","title":{"rendered":"Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2: dve vzporedni anketi"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE<\/em><\/p>\n

V drugi polovici decembra 2020, le nekaj dni za tem, ko je bilo cepivo proti novemu korona virusu prvi\u010d odobreno v zahodnem svetu, smo izvedli prvo slovensko raziskavo o odnosu prebivalstva do cepljenja proti bolezni, ki jo povzro\u010da ta virus. Pobuda za raziskavo je pri\u0161la s strani skupine sedmih \u0161tudentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki jim je to temo pri seminarju Etika in pravni vidiki medicine predlagal njihov profesor dr. Matja\u017e Zwitter. <\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 1: Del ekipe avtorjev raziskave pred stavbo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, oktober 2021<\/figcaption><\/figure>\n

Vpra\u0161alnik<\/b><\/p>\n

\u0160tudenti, skupaj s profesorjem, so k sodelovanju povabili \u0161e skupnost <\/span>COVID-19 Sledilnik<\/span><\/a>, ki zbira, analizira in objavlja podatke o \u0161irjenju koronavirusa v Sloveniji. Nekaj \u010dlanov te interdisciplinarne pobude nas je z veseljem sprejelo ponudbo ter \u0161tudentom pomagalo pripraviti vpra\u0161alnik in ga testirati. Sodelovanje s Sledilnikom pa se je nadaljevalo tudi v naslednjih fazah raziskave.<\/span><\/p>\n

Kon\u010dni <\/span>vpra\u0161alnik<\/span><\/a> vsebuje vpra\u0161anja o izku\u0161njah z epidemijo, zaupanju razli\u010dnim virom informacij o cepljenju, mote\u010dnosti posameznih ukrepov, obveznosti cepljenje za zdravstvene delavce, nameri o cepljenju, stali\u0161\u010dih o cepljenju proti SARS-CoV-2 ter o cepljenju na splo\u0161no, na koncu pa \u0161e sklop demografskih vpra\u0161anj in odprto vpra\u0161anje, ali bi \u017eeleli \u0161e kaj dodati. Slednje je bilo na za\u010detku mi\u0161ljeno kot nepomembno in ga nismo nameravali analizirati, vendar se je izkazalo kot prava zakladnica razli\u010dnih pogledov in mnenj, ki jih z zaprtimi vpra\u0161anji nismo mogli zajeti.<\/span><\/p>\n

Zbiranje podatkov<\/b><\/p>\n

Za zbiranje podatkov so \u0161tudenti na\u010drtovali uporabiti spletni anketni vpra\u0161alnik, ki bi bil posredovan prek socialnih mre\u017e po metodi sne\u017ene kepe. Med \u010dlani Sledilnika je tudi direktor podjetja za tr\u017ene raziskave Valicon, Andra\u017e Zorko, ki je \u0161tudentom ponudil zbiranje podatkov preko spletnega panela <\/span>JazVem<\/span><\/a>. Odlo\u010dili smo se za izvedbo dveh vzporednih anket, na prilo\u017enostnem vzorcu (<\/span>SARSPR20<\/span><\/a>) in spletnem panelu (<\/span>SARSVE20<\/span><\/a>). <\/span><\/p>\n

Zbiranje podatkov je potekalo od 17. do 27. 12. 2020. Anketa za zbiranje s prilo\u017enostnim vzorcem je bila pripravljena v orodju <\/span>EnKlikAnketa<\/span><\/a> in \u0161tudenti so s pro\u0161njo za pomo\u010d pri raz\u0161irjanju povezave do ankete poleg osebnih kontaktov kontaktirali \u0161e 167 razli\u010dnih medijev in drugih organizacij. Od tega jih je povezavo na svojem Facebook ali Twitter profilu dejansko delilo vsaj dvajset – na podlagi njihovega \u0161tevila sledilcev smo doseg ankete ocenili na ve\u010d kot 400.000 oseb, kar je skoraj polovica vseh internetnih uporabnikov v Sloveniji.<\/span><\/p>\n

Zabele\u017eili smo kar 45.633 unikatnih klikov na anketo in za\u010delo jo je izpolnjevati 18.277 oseb, kar je res nadpovpre\u010dno veliko, zato smo imeli po dolo\u010denem obsegu te\u017eave z dostopom do ankete. Kontaktirali smo podporno ekipo 1KA, ki nam je svetovala, da anketo razdelimo na ve\u010d delov in ustvarimo novo povezavo. Opozorili so nas, da je treba v bodo\u010de ankete s pri\u010dakovanim velikim \u0161tevilom vnosom vnaprej napovedati, da pripravijo strojno opremo. Od vseh, ki so anketo za\u010deli izpolnjevati, je do zadnje strani pri\u0161lo 16.245 oseb, a smo jih pri \u010di\u0161\u010denju podatkovne baze 4.203 izlo\u010dili zaradi manjkajo\u010dih odgovorov. Za analizo in objavo smo uporabili 12.042 odgovorov, kar po na\u0161em vedenju predstavlja najve\u010djo javnomnenjsko anketo o cepljenju v posamezni dr\u017eavi.<\/span><\/p>\n

Vzporedno je na skoraj povsem enak vpra\u0161alnik od 21. do 22. 12. odgovorilo 516 panelistov JazVem, najve\u010djega spletnega panela v Sloveniji. Ve\u010d kot tri \u010detrtine udele\u017eencev je v panel vklju\u010denih po principu verjetnostnega vzor\u010denja, zato smo na podlagi teh podatkov lahko pri\u0161li do manj pristranskih rezultatov ter potrdili veljavnost ve\u010dine rezultatov na prilo\u017enostnem vzorcu. Po drugi strani pa je bila prednost prilo\u017enostnega vzorca res veliko \u0161tevilo zdravstvenih delavcev, kar nam je omogo\u010dilo podrobnej\u0161o analizo stali\u0161\u010d tega segmenta populacije.<\/span><\/p>\n

Rezultati<\/b><\/p>\n

Z raziskavo smo ugotovili, da je ve\u010dina prebivalstva v splo\u0161nem naklonjena cepivom in zaupa mnenju strokovnjakom, vendar se je bila le polovica pripravljena verjetno ali zagotovo cepiti proti koronavirusu takoj, ko bo mogo\u010de. Ne glede na namero cepljenja, je dve tretjini vpra\u0161anih \u017eelelo po\u010dakati, da bo na voljo ve\u010d informacij o varnosti cepiva. V varnost cepiva je zaupala manj kot tretjina vpra\u0161anih. Kar \u010detrtina jih je mislila, da cepljenj predstavlja poskus nadzora nad populacijo, petina pa jih je imela slabe izku\u0161nje s preteklimi cepljenji.<\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 2: Namera o cepljenju (SARSVE20<\/a>)<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Slika 3: Zaupanje razli\u010dnih skupin v uradne in alternativne vire (SARSPR20<\/a>)<\/figcaption><\/figure>\n

V nadaljevanju so nas zanimale tudi povezave med razli\u010dnimi spremenljivkami. Potrdili smo predhodne ugotovitve v literaturi, da so se mo\u0161ki in starej\u0161i v ve\u010dji meri pripravljeni cepiti kot \u017eenske in mlaj\u0161i prebivalci. Bolj verjetno se cepijo tudi tisti, ki poznajo ljudi, ki jih je bolezen hudo prizadela. Namera o cepljenju je pozitivno povezana z ve\u010djim zaupanjem v uradne vire informacij, kot so strokovnjaki in javne zdravstvene ustanove, medtem ko zaupanje v alternativne vire in nezaupanje v vlado zmanj\u0161ujeta mo\u017enost, da bo oseba pristala na cepljenje.<\/span><\/p>\n

Na podlagi analize podvzorca 2.068 zdravstvenih delavcev in \u0161tudentov smo ugotovili statisti\u010dno zna\u010dilne razlike med njimi. Zdravniki in \u0161tudenti medicine so bolj naklonjeni cepljenju v primerjavi z drugimi zdravstvenimi delavci in \u0161tudenti zdravstvenih ved. Kot prikazuje spodnja slika, se te skupine razlikujejo tudi glede na stopnjo zaupanja v uradne oziroma alternative vire.<\/span><\/p>\n

Na odprto vpra\u0161anje na koncu ankete je odgovorilo ve\u010d kot dva tiso\u010d anketirancev in njihove odgovore smo analizirali s programom za besedilno rudarjenje <\/span>Orange<\/span><\/a>. Razvr\u0161\u010deni so bili v deset skupin, med katerimi najve\u010dja skupina vsebuje komentarje o vladnih ukrepih in vklju\u010duje veliko skeptikov, druga najve\u010dja pa obravnava vpra\u0161anja varnosti cepiva za rizi\u010dne skupin ter skrb za stranske u\u010dinke. Razvrstitev prikazuje slika 4, na kateri izpisane besede opredeljujejo vsebino skupin.<\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 4: Razvrstitev odprtih odgovorov v deset skupin (SARSPR20<\/a>)<\/figcaption><\/figure>\n

Analiza odprtih odgovorov omogo\u010da globlji vpogled v to, kako anketiranci razmi\u0161ljajo o cepljenju, in prakti\u010dne predloge kako komunicirati s skeptiki. Nekateri med njimi na primer radi uporabljajo znanstveni jezik ne glede na to, da so teorije, ki jih zagovarjajo, z znanstvenega stali\u0161\u010da napa\u010dne ali nepomembne. Ena izmed skupin skeptikov je opozarjala na vlogo \u010dlove\u0161kega imunskega sistema, spet druga pa na osebne slabe izku\u0161nje s cepivi, kot so ne\u017eeleni u\u010dinki.<\/span><\/p>\n

Odzivi na raziskavo in mo\u017enosti za nadaljnje raziskovanje<\/b><\/p>\n

Na podlagi raziskave je bilo objavljenih ve\u010d poljudnoznanstvenih prispevkov (<\/span>Sobotna priloga<\/span><\/a>, <\/span>UMniverzum<\/span><\/a>, <\/span>\u010casoris<\/span><\/a>), <\/span>strokovni \u010dlanek<\/span><\/a> v reviji Zdravni\u0161ke zbornice Slovenije ISIS, <\/span>znanstveni prispevek<\/span><\/a> v zborniku konference Javno zdravje in COVID-19 in <\/span>znanstveni \u010dlanek<\/span><\/a> v reviji Vaccines, ki je od objave v za\u010detku marca do danes zbral \u017ee ve\u010d kot 5000 ogledov in 14 citatov.<\/span><\/p>\n

Prve preliminarne rezultate<\/span><\/a> smo objavili \u017ee konec decembra na Sledilnikovem blogu in jih medijem, Svetovalni skupini za Covid-19, Nacionalnemu in\u0161titutu za javno zdravje in Ministrstvu za zdravje RS. Nekateri mediji so na\u0161e ugotovitve v objavah ozna\u010dili kot \u0161okantne in neverjetne. S \u010dasom pa se je pokazalo, da se je dalo na podlagi na\u0161ih rezultatov razmeroma dobro napovedat, kak\u0161no precepljenost prebivalstva bomo dosegli. Kljub trudu avtorjev, da bi z rezultati raziskave dosegli tudi odlo\u010devalce, ugotovitve v praksi \u017eal niso bile uporabljene pri na\u010drtovanju javnozdravstvenih kampanj za promocijo cepljenja.  <\/span><\/p>\n

\"\"
Slika 5: Pasica \u010dlanka v reviji Vaccines (Petravi\u0107 in drugi 2021<\/a>)<\/figcaption><\/figure>\n

Pri interpretaciji rezultatov je treba upo\u0161tevati tudi to, da se stali\u0161\u010da spreminjajo, zato je pomembno stali\u0161\u010da o cepljenju redno spremljati, kot to po\u010dneta na primer Valicon v okviru raziskave <\/span>Nova normalnost<\/span><\/a> ter Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje v okviru raziskave <\/span>SI-PANDA<\/span><\/a>.<\/span><\/p>\n

Podatki na\u0161ih dveh anket so dostopni v Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov (<\/span>SARSPR20<\/span><\/a> in <\/span>SARSVE20<\/span><\/a>) in gotovo nudijo \u0161e veliko mo\u017enosti za dodatne analize, predvsem baza odprtih odgovorov. Podatke pa so \u017ee uporabili tudi v<\/span> meta analizi<\/span><\/a>. Zanimivo bi bilo tudi podrobneje analizirati razlike v odgovorih med prilo\u017enostnim in panelnim vzorcem, o \u010demer sem govorila <\/span>v prispevku<\/span><\/a> na leto\u0161nji konferenci Applied Statistics. Podatke raziskave smo med drugim predstavili tudi v okviru \u0160tudentskega oktobra v Univerzitetni knji\u017enici Maribor (<\/span>posnetek 0:24:45<\/span><\/a>) in na dogodku Dru\u017eboslovne raziskave o vidikih pandemije Covid-19 v Sloveniji (<\/span>posnetek od 1:15:09 naprej<\/span><\/a>), ki ga je organiziral Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V drugi polovici decembra 2020, le nekaj dni za tem, ko je bilo cepivo proti novemu korona virusu prvi\u010d odobreno v zahodnem svetu, je bila izvedena prva slovenska raziskava o odnosu prebivalstva do cepljenja proti bolezni, ki jo povzro\u010da ta virus. Pobuda za raziskavo je pri\u0161la s strani skupine sedmih \u0161tudentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki jim je to temo pri seminarju Etika in pravni vidiki medicine predlagal njihov profesor dr. Matja\u017e Zwitter.\u00a0Pridru\u017eila se je \u0161e skupina Covid-19 Sledilnik ter spletni panel JazVem.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6804,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,193,136,192],"tags":[226,12,246,245,86],"class_list":["post-6874","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-dajalec","category-uporabnik","category-stroka","tag-covid-19","tag-podatki","tag-raziskovalec","tag-uporaba-pdoatkov","tag-uporabniki"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6874","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6874"}],"version-history":[{"count":23,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6874\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6904,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6874\/revisions\/6904"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6804"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6874"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6874"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6874"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}