{"id":6811,"date":"2021-11-10T00:10:08","date_gmt":"2021-11-09T23:10:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=6811"},"modified":"2021-11-24T23:21:14","modified_gmt":"2021-11-24T22:21:14","slug":"nekaj-eticnih-dilem-pri-vkljucevanju-studentov-v-raziskovalno-delo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2021\/11\/10\/nekaj-eticnih-dilem-pri-vkljucevanju-studentov-v-raziskovalno-delo\/","title":{"rendered":"Nekaj eti\u010dnih dilem pri vklju\u010devanju \u0161tudentov v raziskovalno delo"},"content":{"rendered":"

Spodbuda za blog je nastala v\u00a0okviru seminarja ADP<\/span> Na\u010drtovanje ravnanja s kvalitativnimi raziskovalnimi podatki: primer Spomin na medije v Jugoslaviji<\/span><\/i><\/a>, ki je potekal 7. septembra 2021. Gosta seminarja sta bila dr. Jernej Amon Prodnik in dr. Jernej Kalu\u017ea iz Centra za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja na Fakulteti za dru\u017ebene vede, ki sta se sprehodila skozi \u017eivljenjski krog podatkov in predstavila nekaj dilem in re\u0161itev, ki vodijo do kakovostne podatkovne objave. Med drugim obravnavata tudi vpra\u0161anje eti\u010dne dileme vklju\u010devanja \u0161tudentov v raziskovalno delo.\u00a0<\/span><\/p>\n

Posnetek seminarja si oglejte na\u00a0Youtube kanalu ADP<\/a>.<\/p>\n

Prezentacije so dostopne na spletni strani ADP: prvi del<\/a>,\u00a0drugi del<\/a>.<\/p>\n

Vir fotografij: prezentacija Amon Prodnik in Kalu\u017ea, 2021<\/p>\n

Podatki iz raziskave, ki jo predstavljata, so dostopni v Katalogu ADP (povezava na koncu bloga, pod \u010drto).<\/p>\n

\n

\u00a0Pi\u0161e: dr. Jernej Amon Prodnik<\/em><\/span><\/p>\n

Vklju\u010devanje \u0161tudentov v raziskovalno delo je praksa, ki se v akademskem okolju nemalokrat odvija v pedago\u0161kem procesu, vsaj posredno pa se spodbuja tudi na institucionalni ravni, saj nekatere fakultete vklju\u010denost bele\u017eijo v svojih preglednih statistikah. Tak\u0161no vklju\u010devanje ima lahko prednosti tako za pedagoge kot \u0161tudente, vendar prina\u0161a s seboj eti\u010dne dileme, ki jih pedagogi preve\u010dkrat dojemajo za nepomembne in zato preprosto ignorirajo. Rezultat je lahko (ne nujno namerno) izkori\u0161\u010danje \u0161tudentov, ki bi ga v akademskem okolju morali dojemati kot nekaj nesprejemljivega.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

V okviru predmeta Zgodovina novinarstva, ki se izvaja na prvi stopnji univerzitetnega programa Novinarstvo (Fakulteta za dru\u017ebene vede), od leta 2019 izvajam raziskavo <\/span>Novinarstvo v socialisti\u010dni Jugoslaviji in imaginariji medijev skozi ob\u010dinstvo<\/span><\/i>. V raziskavo so aktivno vklju\u010deni \u0161tudenti in \u0161tudentke, ki izvajajo poglobljene polstrukturirane intervjuje s svojimi starimi star\u0161i ali drugimi starej\u0161imi osebami. Namen intervjujev je pridobivanje prvoosebnih spominov o uporabi medijev v socialisti\u010dni Jugoslaviji, dojemanje novinarstva v tem obdobju in zaupanje v to osrednjo dru\u017ebeno institucijo. Raziskava je tudi sestavni del ARRS raziskovalnega projekta <\/span>Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji ve\u010dnacionalne dru\u017ebe<\/span><\/i> (J5-1793), ki se pod vodstvom Igorja Vobi\u010da izvaja na Centru za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja (CRDK). <\/span><\/p>\n

\u0160tudenti pridobivajo prve prave raziskovalne izku\u0161nje<\/strong><\/p>\n

Vklju\u010devanje \u0161tudentov v raziskovalno delo ima lahko prednosti za obe vpleteni strani. \u0160tudenti pridobivajo prve prave raziskovalne izku\u0161nje, v repozitoriju podatkov so poimensko navedeni kot sodelavci pri zbiranju raziskovalnih podatkov, velika koli\u010dina dela, ki ga opravijo, pa ne ostane v vednost le pedagogu, ki tovrsten izdelek oceni, temve\u010d \u0161ir\u0161i (raziskovalni) skupnosti. Z arhiviranjem usmerjenega raziskovalnega dela v javnem repozitoriju lahko pomembno prispevajo k razumevanju izbranih vpra\u0161anj in ta vpogled omogo\u010dijo drugim raziskovalcem in celo prihodnjim generacijam, ki se bodo ukvarjale s temi tematikami. Vklju\u010devanje ima veliko prednosti tudi za pedagoge, saj intervjuji \u0161irijo vpogled v tematike, ki jih raziskujejo, ter dodajajo perspektive, ki bi jih te\u017eje pridobili sami. Opravljanje velikega obsega poglobljenih intervjujev je zamudno opravilo, ki je ob ostalih obveznostih pogosto te\u017eko uresni\u010dljivo, pri \u010demer se te\u017eave nemalokrat pojavljajo \u017ee pri dostopu do \u010dim bolj raznolikih intervjuvancev.<\/span><\/p>\n

\u0160tevilne dileme in nevarnosti<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>Vendar se je potrebno zavedati, da nosi vklju\u010devanje \u0161tudentov v raziskovalno delo s seboj \u0161tevilne dileme in nevarnosti, ki jih je potrebno imeti v mislih \u017ee v fazi na\u010drtovanja raziskave. To je problemati\u010dno predvsem v primerih, ko proces uporabe zbranih podatkov in vklju\u010devanja ni povsem jasen vnaprej in (v\u010dasih nenamerno) izhaja iz pozicije mo\u010di. Povsem verjetno je, da je pri tak\u0161nih raziskavah sodelovanje \u0161tudentov zato ena izmed osrednjih eti\u010dnih dilem, ki si zaslu\u017ei ve\u010d pozornosti, kot jo prejema. Odnos med profesorjem\/-ico in \u0161tudentom\/-ko v pedago\u0161kem procesu je skoraj po pravilu hierarhi\u010den in ga kot tak\u0161nega z razlogom dojemajo tudi sami \u0161tudenti\/-ke. \u010ce ne bodo izpolnili obveznosti, ki jih pri predmetu zahteva profesor\/-ica, ne bodo opravili predmeta. Tudi, \u010de se kak\u0161nemu pedagogu dozdeva, da gre za trivialna vpra\u0161anja, je ob\u010dutek \u0161tudentov, da se jih izkori\u0161\u010da ali nanje celo pritiska, zato povsem razumljiv in realen. Kdo v tem odnosu pije in kdo pla\u010da? Kaj imajo od tega \u0161tudenti in zakaj so potisnjeni v nekaj tak\u0161nega?<\/span><\/p>\n

Raziskovalno izkori\u0161\u010danje \u0161tudentov v akademskem prostoru je nujno potrebno naslavljati, saj bi ga morali dojemati za nesprejemljivega. Zgoraj omenjenih dilem sem se zato posku\u0161al zavedati \u017ee pri pripravi raziskave in jih nato odpiral tudi v okviru razprav, ki smo jih imeli na CRDK. Razre\u0161iti sem jih poskusil z naslednjimi koraki: a) \u010dim ve\u010djo stopnjo transparenti odnosa<\/strong>, b) vklju\u010devanjem Arhiva dru\u017eboslovnih podatkov (ADP)<\/strong> v izvedbo intervjujev in c) arhiviranjem intervjujev v javnem repozitoriju<\/strong>, ki je d) povsem prostovoljno<\/strong>. \u010ce je predvideno ali mogo\u010de raziskavo vklju\u010diti v raziskovalni projekt, ki je pridobil finan\u010dna sredstva, je \u0161tudente potrebno e) za opravljeno delo pla\u010dati<\/strong>, \u010de se to delo prikazuje med rezultati projekta. <\/span><\/p>\n

a) Transparentnost<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Temelj vklju\u010devanja \u0161tudentov v raziskovalno delo je visoka stopnja <\/span>transparentnosti<\/b> odnosa med pedagogom in \u0161tudentom ter sprotno razre\u0161evanje vseh dilem, ki bi se lahko pojavljale na tej relaciji in pri razumevanju, kako se bo uporabljalo zbrane podatke. V primeru predmeta Zgodovina novinarstva namenimo veliko \u010dasa pripravi na izvedbo intervjujev in razjasnjevanju razlogov, zakaj se mi izvedba intervjujev zdi smiselna ne le za predmet, temve\u010d tudi za same \u0161tudente in \u0161ir\u0161o raziskovalno skupnost. \u0160tudenti vedo vnaprej, da spadata intervju in transkript intervjuja med njihove obveznosti pri predmetu, brez katerega predmeta ne morejo opraviti. Vsi intervjuvanci in izvajalci intervjujev (torej \u0161tudenti) morajo podpisati <\/span>soglasje glede sodelovanja v raziskavi<\/span><\/i> (<\/span>povezava<\/span><\/a>). V njem je natan\u010dno zapisan namen in cilj raziskave, opredeljen\u00a0 je\u00a0 tudi odnos med vsemi udele\u017eenci, torej mano, kot vodjem, raziskave, \u0161tudentom in intervjuvancem. Informirano soglasje je klju\u010dno pri transparentnosti in nedvoumnosti tega odnosa, kljub temu da se morda zdi nepotreben birokratski balast; v njem se intervjuvanec in izvajalec intervjuja tudi opredelita ali bo intervju arhiviran v javnem repozitoriju ali ne (soglasje seveda vklju\u010duje tudi druga vpra\u0161anja, na primer anonimizacijo intervjuja, osnovne podatke o raziskavi, moje kontaktne podatke in tako dalje).<\/span><\/p>\n

b) Sodelovanje s strokovnjakinjami za ravnanje s podatki<\/strong><\/p>\n

V izvedbo raziskave je \u017ee od njenega za\u010detka <\/span>vklju\u010den ADP<\/b>. Sodelavke arhiva so pomagale pri pripravi soglasja in razre\u0161evale dileme, ki bi se lahko pojavile v zvezi z njim. Ob izvedbi intervjujev so se v preteklih letih udele\u017eile sre\u010danja pri predmetu Zgodovina novinarstva, kjer so \u0161tudentkam in \u0161tudentom razlo\u017eile namen in poslanstvo ADP, kaj vse je mogo\u010de po\u010deti z arhiviranimi intervjuji, kako je z varnostjo in anonimizacijo ter kdo ima do intervjujev nato dejansko dostop.<\/span><\/p>\n

c) Podatki za ponovno rabo: prispevek raziskovalni skupnosti\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\n

Z <\/span>arhiviranjem empiri\u010dnih podatkov v podro\u010dnem nacionalnem repozitoriju,<\/b> kot je ADP, je povsem jasno, kdo ima dostop do teh materialov (v na\u0161em primeru intervjujev in spremljevalnih gradiv), pod kak\u0161nimi pogoji in za kak\u0161ne namene. \u010ceprav se na prvi pogled ne zdi tako, je prav arhiviranje materialov v<\/span> javnem<\/span> repozitoriju ena izmed osrednjih to\u010dk naslavljanja neenakega odnosa med \u0161tudentom in predavateljem. Ta korak namre\u010d razre\u0161uje morebiten o\u010ditek, da so ti intervjuji namenjeni le osebnim koristim pedagoga, ki jih bo izkoristil za svoje raziskovalno delo in s tem za razvoj svoje akademske kariere. <\/span>Vsi<\/span><\/i> intervjuji so za nadaljnje raziskovanje namre\u010d dostopni <\/span>vsem<\/span><\/i> raziskovalcem, ki jih zanimajo te tematike, vklju\u010dno s samimi \u0161tudenti, ki so izvajali intervjuje. \u010ce gre na primer za tematiko, ki bi jo v kasnej\u0161ih letih \u017eeleli vklju\u010diti v svoja raziskovalna ali zaklju\u010dna dela \u2013 v tem primeru gre tudi za nezanemarljivo spodbudo, da se sami hitreje odlo\u010dijo za arhiviranje intervjujev, ki so jih izvedli.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>d)<\/strong> Arhiviranje in objava v podatkovnem repozitoriju<\/strong><\/span><\/p>\n

\u010ceprav sta v primeru predmeta Zgodovina novinarstva izvedba intervjuja in transkript zvo\u010dnega posnetka intervjuja obveznosti pri predmetu, imajo \u0161tudenti in njihovi intervjuvanci povsem <\/span>prosto izbiro<\/b> ali se bodo v zgoraj omenjenem soglasju strinjali, da so <\/span>intervjuji dejansko arhivirani<\/b> v ADP in s tem dostopni za nadaljnje raziskovalno delo ali ne. Ta odlo\u010ditev je povsem prostovoljna in nikakor ne vpliva na oceno same obveznosti ali kon\u010dno oceno pri predmetu. Povedano druga\u010de: pri predmetu se ocenjuje izklju\u010dno intervju in njegovo kvaliteto, ne dejstva ali se bo intervju lahko arhiviralo ali ne. Verjamem, da je to predpogoj za enakovreden odnos med profesorjem in \u0161tudentom, saj mora ta odlo\u010ditev temeljiti na kar se le da avtonomnem premisleku \u0161tudenta oziroma \u0161tudentke. Arhiviranje v javnem repozitoriju morajo kot doprinos k razvoju znanosti razumeti tudi sami \u0161tudenti; \u010de niso tega mnenja, je to potrebno dojeti kot povsem legitimno stali\u0161\u010de, v katerega se predavatelj ne bi smel vtikati, saj so lahko razlogi proti tak\u0161ni odlo\u010ditvi zelo razli\u010dni. Zdi se mi smiselno, da se \u0161tudente spodbuja v arhiviranje tovrstnih empiri\u010dnih materialov (\u0161tevilne razloge sem navedel \u017ee zgoraj in vsekakor niso instrumentalne narave), vendar je to potrebno po\u010deti izklju\u010dno z argumenti in ne s kakr\u0161nokoli obliko prisile. Kot se je izkazalo pri intervjujih, ki so jih v preteklih letih pri predmetu Zgodovina novinarstva izvajali \u0161tudenti, je v nekaterih primerih arhiviranje veliko pomenilo tudi samim intervjuvancem, ki so bili veseli, da se bo to znanje lahko \u0161e kdaj uporabilo. \u0160tudenti so jim namre\u010d pojasnili, da bo to lahko prispevalo k razumevanju obdobja, do katerega nimamo ve\u010d drugih na\u010dinov dostopa.<\/span><\/p>\n

e) Pla\u010dilo za delo<\/strong><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>Izvajanje intervjujev pri predmetu Zgodovina novinarstva sem na\u010drtoval z reakreditacijo prvostopenjskega programa Novinarstvo, ko se je Fakulteta za dru\u017ebene vede odlo\u010dila za prenovo \u0161tudijskih programov. Ker smo prav v tem obdobju pripravljali prijavo raziskovalnega projekta o medijih in komuniciranju v socialisti\u010dni Jugoslaviji (J5-1793), smo se zaradi tematskega povezovanja odlo\u010dili, da v predlog projekta kot enega izmed delovnih sklopov vklju\u010dimo tudi \u0161tudentske intervjuje. \u017de pri prijavi smo zato okvirno predvideli, koliko intervjujev bodo glede na \u0161tevilo vpisnih mest na programu Novinarstvo \u0161tudenti izvedli, posledi\u010dno pa smo v projektu lahko na\u010drtovali tudi finan\u010dno postavko za izvedbo teh intervjujev. Dokler so ti intervjuji del raziskovalnega projekta, so zato <\/span>\u0161tudenti zanje tudi pla\u010dani<\/b> \u2013 seveda pod pogojem, da dovolijo njihovo arhiviranje v ADP, saj se jih v nasprotnem primeru ne more uporabljati za nadaljnje raziskovalno delo. Povsem jasno je, da bi bilo eti\u010dno nesprejemljivo, da bi \u0161tudenti opravljali intervjuje v okviru pedago\u0161kega procesa, nato pa bi se jih s prikrivanjem ali celo brez vednosti \u0161tudentov predstavljalo kot rezultate raziskovalnega projekta. Vsaj nenavadno bi tudi bilo, da je delo na projektu pla\u010dano za vse, razen za \u0161tudente, \u010deprav se tudi njihovo delo koristi kot del projekta. V naslavljanju odnosa med pedagogom in \u0161tudentom so to dodatna opozorila, ki jih velja vzeti na znanje, saj sta dinamika in odnos v primeru financiranega raziskovalnega projekta druga\u010dna.<\/span><\/p>\n

Poleg najbolj o\u010ditnih eti\u010dnih dilem, ki sem jih omenil v tem zapisu, prina\u0161a vklju\u010devanje \u0161tudentov v raziskovalno delo s seboj \u0161tevilne druge te\u017eave. Nekatere sva s kolegom Jernejem Kalu\u017eo vsaj posredno na\u010dela v okviru seminarja ADP<\/span> Na\u010drtovanje ravnanja s kvalitativnimi raziskovalnimi podatki: primer Spomin na medije v Jugoslaviji<\/span><\/i><\/a>, vsekakor pa bova oba hvale\u017ena za dodatne premisleke in komentarje o tej tematiki.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

***<\/p>\n

Amon Prodnik, J. (2020).\u00a0Novinarstvo v socialisti\u010dni Jugoslaviji in imaginariji medijev skozi ob\u010dinstvo, 2019<\/a><\/strong>\u00a0[Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MEDJUG19. https:\/\/doi.org\/10.17898\/ADP_MEDJUG19_V1<\/p>\n

Amon Prodnik, J. in Kalu\u017ea, J. (2021).\u00a0Novinarstvo v socialisti\u010dni Jugoslaviji in imaginariji medijev skozi ob\u010dinstvo, 2020<\/strong><\/a>\u00a0[Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MEDJUG20. https:\/\/doi.org\/10.17898\/ADP_MEDJUG20_V1<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Spodbuda za blog je nastala v\u00a0okviru seminarja ADP Na\u010drtovanje ravnanja s kvalitativnimi raziskovalnimi podatki: primer Spomin na medije v Jugoslaviji, ki je potekal 7. septembra 2021. Gosta seminarja sta bila dr. Jernej Amon Prodnik in dr. Jernej Kalu\u017ea iz Centra za raziskovanje dru\u017ebenega komuniciranja na Fakulteti za dru\u017ebene vede, ki sta se sprehodila skozi \u017eivljenjski krog podatkov in predstavila nekaj dilem in re\u0161itev, ki vodijo do kakovostne podatkovne objave. Med drugim tudi vpra\u0161anje eti\u010dne dileme vklju\u010devanja \u0161tudentov v raziskovalno delo.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6814,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,193,121,150,136,192],"tags":[237,112,235,12,233,236],"class_list":["post-6811","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-dajalec","category-delavnice","category-usposabljanje","category-uporabnik","category-stroka","tag-dilema","tag-dmp","tag-etika","tag-podatki","tag-raziskovanje","tag-transparentnost"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6811","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6811"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6811\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6844,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6811\/revisions\/6844"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6814"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6811"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6811"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6811"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}