{"id":6706,"date":"2020-11-09T17:24:14","date_gmt":"2020-11-09T16:24:14","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=6706"},"modified":"2020-11-09T22:42:13","modified_gmt":"2020-11-09T21:42:13","slug":"konferenca-operas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2020\/11\/09\/konferenca-operas\/","title":{"rendered":"Konferenca OPERAS: Opening up Social Sciences and Humanities in Europe: From Promises to Reality"},"content":{"rendered":"
\"\"
Slika 1: Predstavitev OPERAS storitev<\/figcaption><\/figure>\n

Med 2. in 4. novembrom 2020 je potekala letna konferenca zdru\u017eenja OPERAS<\/a>. Kot \u0161tevilne druge v tem obdobju, je tudi ta potekala preko spleta.<\/p>\n

OPERAS je raziskovalna infrastruktura, ki podpira odprto znanstveno komuniciranje na podro\u010dju dru\u017ebenih in humanisti\u010dnih ved v evropskem raziskovalnem prostoru. Projekt TRIPLE<\/a>, v katerem sodeluje tudi ADP<\/a>,\u00a0 razvija evropsko, ve\u010djezi\u010dno platformo, ki bo kot enotna vstopna to\u010dka omogo\u010dala raziskovanje, iskanje, dostop in ponovno uporabo literature, podatkov, projektov in profilov raziskovalcev. Platforma GOTRIPLE bo namenska storitev OPERAS infrastrukture.<\/p>\n

Konferenca se je za\u010dela s panelom na temo \u00bbKako zagovarjati dru\u017ebene in humanisti\u010dne vede\u00ab, kjer je Jane Ohlmayer zavzela stali\u0161\u010de, da \u0161ele, ko govorimo o resni\u010dno interdisciplinarnem pristopu, bomo lahko re\u0161ili izzive, s katerimi se Evropa soo\u010da na podro\u010djih zdravja, prehrane in kmetijstva, podnebnih sprememb, tehnolo\u0161kih inovacij in varnosti. V branje predlagamo priporo\u010dila, ki so jih pripravili znotraj projekta SHAPE-ID<\/a>.<\/p>\n

\"\"
Slika 2: Podro\u010dja povezovanja umetnosti, dru\u017eboslovja in humanistike<\/figcaption><\/figure>\n

V nadaljevanju je Jack Spaapen izpostavil nujo, da umetnost, humanistika in dru\u017eboslovje stopijo skupaj in tako pomagajo pri re\u0161evanju dru\u017ebenih izzivov. Zdru\u017eimo naj znanja, ki jih imamo in pomagamo politiki pri odlo\u010ditvah. Pri re\u0161evanju izzivov lahko pripomorejo\u00a0 umetnost, humanistika in dru\u017eboslovje. Ti izzivi bodo v nadaljevanju samo \u0161e bolj zahtevni. Razli\u010dna\u00a0podro\u010dja raziskovanja moramo povezati \u017ee v nacionalnih programih znanosti. Kot primer je navedel zmanj\u0161evanje\u00a0CO2 odtisa, ker bomo tehnolo\u0161ko to lahko zmanj\u0161ali z avtomatiziranimi vozili, izziv pa bo ugotoviti in usmerjati delovanje ljudi.<\/p>\n

Tudi Nina Kancewicz-Hoffma je govorila o vrednostih dru\u017ebenih ved pri re\u0161evanju klju\u010dnih evropskih dilem. Skozi razli\u010dne projekte in dela Evropske znanstvene fundacije<\/a> so sku\u0161ali svoja dognanja predstaviti Evropskim politikom. Cilj delavnic, ki so jih izvajali je bilo neposredno vplivati na evropske politike na podro\u010djih, kjer so financirani projekti s podro\u010dja dru\u017eboslovja in humanistike imeli pomemben prispevek obenem pa zagotoviti vidnost in vpliv financiranih raziskav. Izvajalci so sicer bili nekoliko razo\u010darani nad udele\u017ebo odlo\u010devalcev vendar se zavedajo, da je to dolgotrajen proces. \u0160e najbolje so se izkazale ve\u010derne razprave in dogodki, ki so bili dodani drugim dogodkom za odlo\u010devalce.<\/p>\n

Panelisti so poudarili pomembnost zaupanja, odprtosti pa tudi prijaznosti in strasti ter zaupanja v rezultate.<\/p>\n

Med pomembnimi temami dogodka so bile tudi \u0161tevilne razprave o Planu S in vplivu na odprto dostopne revije in knjige. Drugi dan dogodka je Johan Rooryck<\/a>, ki je sicer izvr\u0161ni direktor Koalicije S<\/a>, predstavil svoje izku\u0161nje pri preoblikovanju revije Lingua v revijo v odprtem dostopu Glossa. Preoblikovanje je trajalo nekaj let in ponudilo kar nekaj izzivov, pa vendar je vrednost revije v skupnosti, ki jo predstavlja. Revija sedaj pri objavah sledi na\u010delom FAIR. Ve\u010d o zgodbi tukaj<\/a>.<\/p>\n

Mare Juri\u0107 in Iva Melin\u0161\u010dak Zlodi iz Univerze v Zagrebu sta predstavila prve ugotovitve OPERAS-P projekta<\/a> na podro\u010dju trenutnih praks, navad in vpra\u0161anj v znanstvenem objavljanju. Zalo\u017eniki se poslu\u017eujejo razli\u010dnih poslovnih modelov, kjer izdajo publikacij finan\u010dno podpirajo institucije; izdaja se ponekod delno financira tudi iz javnih nepovratnih sredstev, preko projektnega financiranja in delno tudi komercialne prodaje. Seveda je to odvisno od regije in discipline, ki jih revija zajema, pa tudi od tipa organizacije pod katerim okriljem revija izhaja in ne nazadnje od velikosti potencialne javnosti, torej tudi jezika publikacije.<\/p>\n

\"\"
Slika 3: Analiza ankete OPERAS-P<\/figcaption><\/figure>\n

Ve\u010djezi\u010dnost in objave v maternem jeziku raziskuje tudi Delfim Le\u00e3o. Le\u00e3o, na podlagi raziskave<\/a>, ki jo je opravil v okviru projekta OPERAS-P, kot prednosti objave v maternem jeziku navaja: enostavnost izra\u017eanja pri pisanju, hitrej\u0161a in natan\u010dnej\u0161a znanstvena produkcija, dostopnost in raz\u0161irjanje na nacionalni ravni. Kot negativne pa navaja: omejenost mednarodne vidnosti, omejenost znanstveni vpliv rezultatov. Medtem pa kot prednosti objavljanja v angle\u0161\u010dini raziskovalci navajajo mednarodno vidnost, standardizacijo, sprejetje v mednarodnih znanstvenih revijah, kot minuse pa navajajo omejeno jezikovno spretnost, da je objavljanje v tujem jeziku zamudno in velikokrat vklju\u010duje visoke stro\u0161ke prevajanja. V raziskavi je negativni vpliv objavljanja v maternem jeziku navedlo ve\u010d kot polovica vpra\u0161anih.<\/p>\n

Sekcijo sta zaklju\u010dila Maciej Mariel,\u00a0Marta\u00a0B\u0142aszczy\u0144ska\u00a0s predstavitvijo OPERAS Innovation Lab, kjer ocenjujejo sedanje prakse pisanja v dru\u017eboslovju in humanistiki s pregledom literature, \u0161tudije primerov inovativnih praks in intervjuji z zainteresiranimi stranmi. To delo bo osnova za prihodnje inovativne storitve, ki jih je razvil OPERAS. Ve\u010d v prispevku<\/a>.<\/p>\n

Konferenca se je zaklju\u010dila s panelom na temo “Kako naj se infrastrukture s podro\u010dja dru\u017eboslovja in humanistike spoprimejo z izzivi odprte znanosti”. Panel je otvoril Kostas Glinos, vodja enote za odprto znanost pri Evropski komisiji. Glinos je izpostavil potrebo po zadostnem znanju na vseh stopnjah raziskovalnega procesa, ne le potrebo po izobra\u017eevanju raziskovalcev o ravnanju z raziskovalnimi podatki, ampak to za\u010deti u\u010diti \u017ee \u0161tudente. Trenutni izobra\u017eevalni sistem ne podpira sodelovanja in ne nagrajuje odprte znanosti.<\/p>\n

V nadaljevanju pa so vodilni iz raziskovalnih infrastruktur CESSDA (Ron Dekker), DARIAH (Jennifer Edmond) in CLARIN (Franciska de Jong) razpravljali o vpra\u0161anjih, povezanih z odprtimi publikacijami, ocenjevanjem raziskav, upravljanjem podatkov, interdisciplinarnostjo in manjkajo\u010dimi kompetencami. Nekaj uporabnih vsebin: DARIAH Smernice za odprti dostop<\/a>, Pragmati\u010dni vodnik za odprte podatke v humanistiki<\/a>, DARIAH Open Blog.<\/a><\/p>\n

\"\"
Slika 4: Ron Dekker in promocija odprte znanosti<\/figcaption><\/figure>\n

Ron Dekker meni, da odprta znanost pomeni nov pristop deljenja rezultatov raziskav. Pravi, da dru\u017eboslovja in humanistike naj ne obravnavamo kot stranski produkt znanosti in nadaljujmo z odprto znanostjo, s \u010dimer bomo pospe\u0161ili proces ustvarjanja in proizvodnje znanja. Zanj na\u010dela FAIR vklju\u010dujejo tudi ponovljivost in preglednost rezultatov, pri \u010demer je pomembna tudi kakovost. Tu pomembno uredni\u0161ko vlogo nad objavljenimi rezultati raziskav opravljajo raziskovalne infrastrukture.<\/p>\n

Ve\u010d o konferenci najdete na spletni strani<\/a>.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Med 2. in 4. novembrom 2020 je potekala letna konferenca zdru\u017eenja OPERAS. Dogodka se je udele\u017eila sodelavka Irena Vipavc Brvar, ki je za blog ADP izpostavila nekaj pomembnih to\u010dk sre\u010danja. Vabljeni k branju! <\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":2580,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,192],"tags":[],"class_list":["post-6706","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-stroka"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6706","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6706"}],"version-history":[{"count":22,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6706\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6737,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6706\/revisions\/6737"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6706"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6706"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6706"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}