{"id":6614,"date":"2020-01-21T16:15:30","date_gmt":"2020-01-21T15:15:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=6614"},"modified":"2020-08-21T15:29:06","modified_gmt":"2020-08-21T13:29:06","slug":"odprti_podatki_slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2020\/01\/21\/odprti_podatki_slo\/","title":{"rendered":"O odprtih raziskovalnih podatkih v Sloveniji"},"content":{"rendered":"

14. novembra 2019 je v Mariboru potekala konferenca z naslovom Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji<\/strong>. Konferenca je bila del sklopa dogodkov Odprte znanosti 2019*, ki se lahko pohvali s \u0161iroko organizacijsko ekipo, v kateri so sodelovali Mlada akademija<\/a>, Univerzitetna knji\u017enica Maribor<\/a>, projekt NI4OS<\/a> (National Initiatives for Open Science in Europe), Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port<\/a>, zavod Arnes<\/a> ter RDA vozli\u0161\u010de Slovenija<\/a>, ki ga v okviru projekta RDA Europe 4.0 koordinira Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov (ADP). \u0160e pestrej\u0161i je bil seveda zbor udele\u017eencev, med katerimi so bili raziskovalci, bibliotekarji, \u0161tudentje in predstavniki raziskovalnih infrastruktur iz vse Slovenije.<\/p>\n

Konferenca s tremi vsebinskimi sklopi je bila namenjena predvsem pregledu stanja, potreb in ukrepov na podro\u010dju odprte znanosti v Sloveniji. \u0160tirinajst govornikov \u00a0je zgradilo zanimivo in prepleteno sliko razmer in pogojev za uveljavljanje odprte znanosti v Sloveniji. Predstavitve s konference so dostopne tukaj<\/a>, natan\u010den povzetek pa si lahko preberete tuka<\/a>j.<\/p>\n

\"\"
Gostja Edit Herczog je predstavila aktivnosti ene od najve\u010djih delovnih skupin RDA. (Foto: UKM)<\/figcaption><\/figure>\n

V blogu bomo na kratko predstavili predvsem predloge za ukrepe in izbolj\u0161ave na podro\u010dju odprtih raziskovalnih podatkov v Sloveniji, ki so jih na podlagi konference oblikovali organizatorji.<\/p>\n

\u010ceprav zahteve financerjev po odprtosti, dostopnosti in ponovni rabi znanstvenih podatkov \u017ee obstajajo, bi bilo pri javno financiranih projektih po mnenju organizatorjev za pomembnej\u0161e premike treba zahtevati odprte podatke po principu \u201fodprto, \u010de je mogo\u010de, za\u0161\u010diteno, \u010de je potrebno\u201d (as open as possible, as closed as necessary<\/em>), z obveznim na\u010drtom ravnanja z raziskovalnimi podatki. Pri tem bi bilo treba v raziskovalnih institucijah za podporo pri delu s podatki zagotoviti strokovno osebje, raziskovalcem pa nuditi ustrezna usposabljanja. Naslednji korak je na podlagi FAIR principov pripraviti na\u010dine vrednotenja kakovosti raziskovalnih podatkov in njihove vrednosti za ponovno uporabo v znanstvene namene in v javno korist. Kriterije za preverjanje odprtosti, dostopnosti in mo\u017enosti ponovno uporabe bi lahko gradili na izhodi\u0161\u010dih RDA FAIR modela zrelosti podatkov<\/a>. Sicer usmeritve, svetovanje in izobra\u017eevanje glede FAIR ravnanja s podatki v Sloveniji \u017ee ponujajo podro\u010dne podatkovne infrastrukturne storitve, povezane v evropska vozli\u0161\u010da, ki pa bi jih lahko \u0161e bolje izkoristili.<\/p>\n

Mednarodno okolje ponuja tudi \u0161tevilna uveljavljena orodja, storitve in standarde s podro\u010dja odprtih podatkov in odprte znanosti (EUDAT, DataCite, ORCID, SCHOLIX\u2026), ki jih je v slovenski prostor v ve\u010dji meri \u0161e treba prenesti. Eni takih so med drugim CoreTrustSeal<\/a> kriteriji, mednarodni standard pri zagotavljanju skrbni\u0161tva nad podatki.<\/p>\n

Dolgoro\u010dno je zaradi specifi\u010dnih potreb in posebnih vrst podatkov pri posameznih znanstvenih disciplinah vsekakor treba zagotoviti vzpostavitev podro\u010dno specifi\u010dne podatkovne infrastrukture z vsemi potrebnimi finan\u010dnimi in kadrovskimi pogoji. Glede samih podatkov pa bi bilo na dr\u017eavni ravni treba dose\u010di dogovor glede minimalnih kriterijev pri pripravi podatkov in pri ocenjevanju njihove kakovosti in \u017eivljenjske dobe, znanstveni prispevek raziskovalnih podatkov pa upo\u0161tevati pri vrednotenju raziskovalnih projektov.<\/p>\n

Ena izmed rde\u010dih niti konference je bilo sodelovanje in povezovanje med dele\u017eniki odprte znanosti. Organizatorji predlagajo organizacijo slovenske skupnosti odprte znanosti po na\u010delu t.i. kompeten\u010dnih to\u010dk, ki bi povezovale RDA vozli\u0161\u010de Slovenije, OpenAIRE nacionalno to\u010dko odprtega dostopa, slovenske podro\u010dne infrastrukturne storitve in vse ostale ustanove in dele\u017enike odprte znanosti. Ob izteku Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Slovenij 2015\u20132020<\/a> pa si tako udele\u017eenci kot organizatorji \u017eelijo, da bi nosilci aktivnosti Akcijskega na\u010drta poro\u010dali o svojih dosedanjih aktivnostih in na\u010drtih za prihodnost.<\/p>\n

Odprta znanost se v Sloveniji torej uveljavlja preko obveznosti, spodbud in podpore, predvsem pa \u2013 s povezovanjem.<\/p>\n

Polno besedilo uradnih Zaklju\u010dkov konference je dostopno na povezavi<\/a>.<\/p>\n

 <\/p>\n

*Ve\u010d o Odprti znanosti 2018 v organizaciji Mlade akademije si lahko preberete tukaj<\/a>.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

14. novembra 2019 je v Mariboru potekala konferenca z naslovom Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji. Konferenca je bila del sklopa dogodkov Odprte znanosti 2019*, ki se lahko pohvali s \u0161iroko organizacijsko ekipo, v kateri so sodelovali Mlada akademija, Univerzitetna knji\u017enica Maribor, projekt NI4OS (National Initiatives for Open Science in Europe), Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port, zavod Arnes ter RDA vozli\u0161\u010de Slovenija, ki ga v okviru projekta RDA Europe 4.0 koordinira Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov (ADP). <\/p>\n","protected":false},"author":1053,"featured_media":6619,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,192],"tags":[],"class_list":["post-6614","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-stroka"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6614","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1053"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6614"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6614\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6624,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6614\/revisions\/6624"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6619"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6614"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6614"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6614"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}