{"id":6469,"date":"2019-06-11T10:28:50","date_gmt":"2019-06-11T08:28:50","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=6469"},"modified":"2020-08-21T15:26:24","modified_gmt":"2020-08-21T13:26:24","slug":"konferenca-odprta-znanost-2019","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2019\/06\/11\/konferenca-odprta-znanost-2019\/","title":{"rendered":"Konferenca: Odprta znanost 2019"},"content":{"rendered":"

V okviru sejma akademske knjige Liber.ac 2019<\/strong> je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 22. maja 2019, potekala konferenca Odprta znanost<\/a>. Organizirala sta jo rektorat Univerze v Ljubljani (v okviru projekta OpenAIRE-Advance) in Znanstvena zalo\u017eba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani<\/a>.<\/p>\n

Predavalnico Filozofske fakultete so zapolnili raziskovalci, knji\u017eni\u010darji, podatkovni znanstveniki, zalo\u017eniki in vsi, ki jih tematika zanima. Za \u0161tevilne druge, ki se delavnice niso uspeli udele\u017eiti v \u017eivo, so organizatorji zagotovili neposredni video prenos dogajanja.<\/p>\n

Dogodek sta otvorila dr.<\/strong> Roman Kuhar<\/strong>, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki pravi, da mora znanost slu\u017eiti \u010dlove\u0161tvu, ne profitu<\/em>, in dr. Zoran Stan\u010di\u010d<\/strong>, vodja Predstavni\u0161tva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, ki opozarja na velike spremembe, ki se v zadnjem \u010dasu dogajajo v znanosti, zlasti na podro\u010dju odprtega dostopa. Po statisti\u010dnih podatkih namre\u010d zaostajamo za povpre\u010djem EU glede mednarodno citiranih objav. Podatki za Slovenijo sicer ka\u017eejo, da je glede na indekse inovacij Slovenija dokaj napredna, vendar je porast zmerna. Opozoril je na to, da bi morale univerze pri oblikovanju svojih politik in dokumentov upo\u0161tevati princip odprte znanosti ter v skladu s tem spremeniti na\u010din delovanja. Opozarja \u0161e na neu\u010dinkovitost finan\u010dnih vlaganj v raziskave in inovacije. Pri tem poudarja, da je pomembneje odgovoriti na vpra\u0161anje \u00bbkako\u00ab in ne \u00bbkoliko\u00ab. Dodatno je vlado spodbudil k ve\u010djemu vlo\u017eku v mlade kadre.<\/p>\n

Dr. Toma\u017e Boh<\/strong>, generalni direktor Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port omenja nacionalno strategijo odprtega dostopa znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov<\/a> in s tem povezan akcijski na\u010drt.<\/a> Ministrstvo se zaveda, da bo odprta znanost vodila v spremembe v politikah in vplivala na uporabo raziskovalnih rezultatov, ki bodo tako bolj dostopni. Slovenija mo\u010dno podpira procese odprte znanosti.<\/p>\n

Nagovoru dr. Boha<\/strong> je sledil prvi dalj\u0161i prispevek ddr. Ren\u00e9ja von Schomberga<\/strong>, ki nam je predstavil stali\u0161\u010de odprte znanost s strani Evropske komisije. Po njegovih besedah bo odprta znanost naredila znanost bolj u\u010dinkovito, bolj zanesljivo in bolj odzivno na spremembe in zahteve v dru\u017ebi ter omogo\u010dila izogib podvajanju znanstvenih del. Raziskovalce bo potrebno spodbuditi k deljenju podatkov in jim ponuditi dolo\u010deno nadomestilo. To se bo razlikovalo od discipline do discipline. Opozarja, da dokler bomo raziskovalce ocenjevali samo po \u0161tevilu \u00bbpravilnih\u00ab objav, bo to te\u017eko spremeniti. V nadaljnji razpravi je bila omenjena mo\u017enost preu\u010ditve alternativne matrike merjenja faktorja vpliva in tudi nujnost vzpostavitve infrastrukture, ki bo omogo\u010dala odprti dostop.<\/p>\n

\"\"
Ddr. Ren\u00e9 von Schomberg (Foto: Irena Vipavc Brvar)<\/figcaption><\/figure>\n

Dr.<\/strong> J\u00f3zsef Gy\u00f6rk\u00f6s<\/strong>, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS je predstavil dr. Davida Sweeneya<\/strong>, \u010dlana izvr\u0161ne skupine Na\u010drta S<\/a> pri Science Europe<\/a>, katerega predstavitev je bila razprava na temo, ali naj bodo akademski zalo\u017eniki zavezani izdajanju v odprtem dostopu. Z odprtjem dostopa do revij \u017eelijo spodbuditi vpogled \u0161ir\u0161e skupnosti v raziskovalne rezultate. Sweeney priznava, da so pogajanja s posameznimi zalo\u017eniki, kljub priporo\u010dilom Evropske komisije, nekoliko zahtevnej\u0161i, vendar je mnenja, da se bo to sedaj s podporo, ki jo dobiva Na\u010drt S, spremenilo. Cilj je dose\u010di, da bodo avtorji za svojo objavo obdr\u017eali avtorske pravice brez kakr\u0161nikoli omejitev.<\/p>\n

Drugi del konference je pri\u010del dr. Branimir L. Lesko\u0161ek<\/strong>, <\/strong>ki je kot predstavnik ELIXIR Slovenija<\/a> predstavil njihovo dejavnost. ELIXIR se kot pomemben partner vklju\u010duje v RDA vozli\u0161\u010de Slovenija<\/a>, ki ga koordiniramo v Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov<\/a>. \u00a0<\/strong><\/p>\n

Sledilo je predavanje <\/strong>dr.<\/strong> Ingrid Dillo<\/strong>, namestnice direktorja Nizozemskega ponudnika storitev CESSDA<\/a> \u2013 DANS<\/a> (Data Archiving and Networked Services) in koordinatorice projekta FAIRsFAIR.<\/a> Predavateljica se v tem kontekstu spra\u0161uje, ali je deljenje raziskovalnih podatkov res pravljica (angl. FAIRytale<\/em>). Po statistikah naj bi pribli\u017eno 1\/3 raziskovalcev \u0161e vedno ne bila pripravljena deliti svojih podatkov. \u200fDr. Dillo je tudi podpornica izobra\u017eevanja mladih raziskovalcev v smeri priprave Na\u010drta ravnanja z raziskovalnimi podatki in deljenja podatkov. Pri tem raziskovalce \u0161e posebej nagovarja, naj bodo pazljivi na to, kje bodo raziskovalne podatke objavili. Spodbuja k objavi v zaupanja vrednih repozitorijih (npr. tistimi s Core Trust Seal certifikatom<\/a>, ki ga ima tudi ADP). DANS namre\u010d deluje kot zaledna pisarna, ki izobra\u017euje in nudi stalno podporo knji\u017eni\u010darjem, ki so prva kontaktna to\u010dka raziskovalcev z odprtim dostopom. Omenjala je tudi skupnost Research Data Alliance, v katere aktivno slovensko vozli\u0161\u010de so bili povabljeni vsi predavatelji in slu\u0161atelji.<\/p>\n

V razpravi smo omenili, da je Slovenija edina dr\u017eava CESSDA arhivov<\/a>, ki podeljuje znanstvene to\u010dke za kakovostne raziskovalne podatke, ki so na razpolago raziskovalcem v Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov, kar deluje kot dodatna spodbuda za deljenje podatkov.<\/p>\n

Zadnje predavanje je moderiral Peter Sterle<\/strong> z Direktorata za znanost na MIZ\u0160, kot predstavnik Slovenije v Upravnem odboru Evropskega oblaka odprte znanosti<\/a>. K prispevku je povabil dr.<\/strong> Juana Bicarreguija<\/strong>, \u010dlana izvr\u0161nega odbora Evropskega oblaka odprte znanosti, ki je storitev predstavil. Oblak bo seveda koristen le, v kolikor bomo v njem objavljali vsebine in jih tudi uporabljali. Skupnost RDA Evropa so ga prepoznali kot pomembno infrastrukturo, ki bo vodila standardizacijo v razli\u010dnih disciplinah. Cilj oblaka je ponuditi brezhibne storitve svojim uporabnikom.<\/p>\n

Na konferenci so bili zastopani \u0161tevilni vidiki pomena odprte znanosti za raziskovalno skupnost in \u0161ir\u0161e. Cilj je dodatno okrepiti to podro\u010dje in javnosti vra\u010dati rezultate.<\/p>\n

Predavanja so dostopna na spletni strani konference<\/a>.<\/p>\n

Dodatne vsebine so na voljo na spodnjih povezavah:<\/p>\n