{"id":6385,"date":"2019-02-12T15:43:08","date_gmt":"2019-02-12T14:43:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=6385"},"modified":"2019-02-25T15:31:53","modified_gmt":"2019-02-25T14:31:53","slug":"vrednote-v-prehodu-xii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2019\/02\/12\/vrednote-v-prehodu-xii\/","title":{"rendered":"Vrednote v prehodu XII"},"content":{"rendered":"\n<p>29.\njanuarja 2019 je na <a href=\"https:\/\/www.cjm.si\/\">Centru za raziskovanje javnega mnenja\nin mno\u017ei\u010dnih komunikacij (CJMMK)<\/a>\npotekala predstavitev knjige <strong>Vrednote v\nprehodu XII<\/strong>, ki je zadnja v korpusu zajetnih knjig, ki dokumentirajo\nempiri\u010dno delo Centra za raziskovanje javnega mnenja. Predstavitev je\npovezovala predstojnica CJMMK, dr. Brina Malnar, med govorci pa so bili\nraziskovalci FDV, ki so bili v preteklosti aktivno vklju\u010deni v ustvarjanje\ncentra, bodisi kot anketarji, razvijalci anketnih vpra\u0161alnikov bodisi kot\nuporabniki podatkov. Dr. Maca Jogan je posebej izpostavila pomen znanstvenih\nizsledkov za politi\u010dno odlo\u010danje. Dr. To\u0161 je, kot urednik monografije,\nizpostavil pomen kakovostne raziskovalne organizacije in ustreznih sredstev za\nraziskovanje, za prenos pridobljenih spoznanj v dru\u017ebeno prakso. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"alignright is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2019\/02\/vrednote-v-prehodu-XII-666x1024.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-6389\" width=\"271\" height=\"416\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2019\/02\/vrednote-v-prehodu-XII-666x1024.png 666w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2019\/02\/vrednote-v-prehodu-XII-195x300.png 195w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2019\/02\/vrednote-v-prehodu-XII.png 682w\" sizes=\"auto, (max-width: 271px) 100vw, 271px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p><strong>Vrednote v prehodu XII<\/strong> predstavljajo najnovej\u0161e delo iz cikla knjig Vrednote v prehodu, ki sicer izhajajo od leta 1997. Monografija je iz\u0161la ob 50-letnici prve izvedene terenske raziskave <strong>Slovensko javno mnenje (SJM)<\/strong> in je posve\u010dena profesorju Jo\u017eetu Gori\u010darju,   \u00bbnestorju slovenske moderne sociologije\u00ab, kot ga je v knjigi poimenoval dr. To\u0161.<\/p>\n\n\n\n<p>Vsebina zadnje, dvanajste knjige, obsega pregledno urejene podatke nacionalne raziskave SJM in drugih mednarodnih raziskav, v katere je vklju\u010dena. Monografija je razdeljena na pet sklopov: <\/p>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\"><li> del: Analiza vrednotnih orientacij prebivalcev Slovenije \u2013 Slovensko javno mnenje (SJM) v obdobju 1991\u20132018.<\/li><li> del: Mednarodni dru\u017eboslovni raziskovalni program, ISSP 2011\u20132016; Med\u010dasovni in mednarodni prikaz tematskih blokov, SJM 2011\u20132018.<\/li><li> del: Evropska dru\u017eboslovna raziskava ESS 2002\u20132016 \u2013 med\u010dasovne in mednarodne primerjave.<\/li><li> del: Evropska raziskava vrednost, svetovna raziskava vrednot; meritev 2017 in med\u010dasovne primerjave 1992\u20132017.<\/li><li> del: Slovensko javno mnenje 2018; Izbor longitudinalnih vpra\u0161anj SJM; Vrednote prostora in okolja; Uporaba novih informacijskih tehnologij.<\/li><\/ol>\n\n\n\n<p>Pregledi\nraziskav iz preteklih obdobjih so na voljo v predhodnih knjigah <a href=\"https:\/\/www.cjm.si\/gradiva\/\">Vrednote\nv prehodu<\/a>. <\/p>\n\n\n\n<p>Slovensko\njavno mnenje je raziskava z najdalj\u0161o tradicijo v Sloveniji. Njen cilj je\npridobiti vpogled v na\u010din \u017eivljenja in oceniti dru\u017ebene razmere v Sloveniji.\nKer je \u017ee ve\u010d kot dvajset let intenzivno vpeta v \u0161tevilne mednarodne projekte,\nzagotavlja mednarodno primerljive podatke, ki omogo\u010dajo, da na razli\u010dnih\npodro\u010djih ugotavljamo, kam lahko umestimo Slovenijo in katere dr\u017eave so nam\nglede na vrednote in stali\u0161\u010da ljudi v ve\u010dji in katere v manj\u0161i meri\npodobne.&nbsp; <\/p>\n\n\n\n<p>Mednarodne\nraziskave, v katere je bila vklju\u010dena Slovenija so: <\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><a rel=\"noreferrer noopener\" aria-label=\" (opens in a new tab)\" href=\"http:\/\/www.europeansocialsurvey.org\/\" target=\"_blank\">Evropska dru\u017eboslovna raziskava (ESS)<\/a>: je metodolo\u0161ko nedvomno najkakovostnej\u0161i mednarodni projekt te vrste. Raziskava ESS \u017ee od leta 2002 vsake dve leti meri stali\u0161\u010da, vrednote in      vedenjske vzorce razli\u010dnih populacij v ve\u010d kot tridesetih dr\u017eavah.<\/li><li><a href=\"http:\/\/www.issp.org\/menu-top\/home\/\">Mednarodna  splo\u0161na dru\u017eboslovna anketa (ISSP)<\/a>: poteka \u017ee od leta 1994 (prva raziskava je izvedena  v letu 1995) &nbsp;in predstavlja      kontinuiran program mednarodnega sodelovanja v letnih anketah, ki pokrivajo pomembne teme za dru\u017eboslovno in znanstveno raziskovanje. Zdru\u017euje \u017ee obstoje\u010de dru\u017ebeno-znanstvene projekte in usklajuje  raziskovalne cilje ter tako dodaja posameznim nacionalnim raziskavam  mednarodni in medkulturni vidik. Vsaka posamezna raziskava (tematski      modul) se ukvarja z dolo\u010deno dru\u017eboslovno tematiko. Vsebujejo vpra\u0161anja o      odnosu posameznika do \u0161tevilnih dru\u017ebenih tem, kot so: okolje, vloga      vlade, dru\u017ebene neenakosti, socialno podporo, dru\u017eina in spolne vloge,      delo in delovne usmeritve, religija, dr\u017eavljanstvo, nacionalna identiteta,      zdravje in zdravstveni sistem. Slovenija je bila v projekt vklju\u010dena ob      svoji osamosvojitvi. Prva izvedba raziskave je bila narejena v letu 1991. <\/li><li><a href=\"https:\/\/europeanvaluesstudy.eu\/\">Evropska      raziskava vrednot (EVS)<\/a>:      EVS pokriva obdobje med leti 1981 in 2017 s svojim temeljnim vpra\u0161alnikom,      ki se izvaja s ponavljanjem&nbsp; na      reprezentativnih vzorcih odraslega prebivalstva v vsaki vklju\u010deni dr\u017eavi.      Vsaka nacionalna raziskava je skladna s smernicami za zagotavljanje kakovosti      in doslednosti. Tudi v to raziskovo se Slovenija vklju\u010di po osamosvojitvi.      Prva izvedba raziskave je bila narejena v letu 1992. <\/li><\/ul>\n\n\n\n<p>Monografija ne zajema poglobljenih analiz, temve\u010d vsebuje le\nosnovni nivo prikaza izsledkov, tj. med\u010dasovne in mednarodne sumarnike,\nfrekven\u010dne prikaze. Iz tega lahko uporabnik-analitik izve:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>kak\u0161na vpra\u0161anja so bila\nzastavljena,<\/li><li>kak\u0161na je osnovna\nporazdelitev&nbsp; odgovorov,<\/li><li>kak\u0161ne so v grobem\nspremembe v \u010dasu in<\/li><li>kam se v evropskem\nprostoru ume\u0161\u010da Slovenija.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p>Knjiga vsekakor predstavlja klju\u010dno\ngradivo pri raziskovalcih, \u0161tudentih in drugih, ki jih tak\u0161no raziskovanje ali\nrezultati zanimajo.<\/p>\n\n\n\n<p>Mednarodne\npodatkovne datoteke so na uporabniku prijazen na\u010din dostopne na spletni strani\nposamezne raziskave. Nacionalne\npodatkovne datoteke so na voljo v&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/opisi\/serija\/SJM\/\">katalogu ADP<\/a>. <br \/>\n<br \/>\n<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Konec januarja 2019 je na Centru za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij (CJMMK) potekala predstavitev knjige Vrednote v prehodu XII, ki je zadnja v korpusu zajetnih knjig, ki dokumentirajo empiri\u010dno delo Centra za raziskovanje javnega mnenja. Predstavitev je povezovala predstojnica CJMMK, dr. Brina Malnar, med govorci pa so bili raziskovalci FDV, ki so bili v preteklosti aktivno vklju\u010deni v ustvarjanje centra, bodisi kot anketarji, razvijalci anketnih vpra\u0161alnikov bodisi kot uporabniki podatkov. Ve\u010d na blogu!<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6400,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,136,192],"tags":[],"class_list":["post-6385","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-uporabnik","category-stroka"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6385","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6385"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6385\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6406,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6385\/revisions\/6406"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6400"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6385"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6385"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6385"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}