{"id":5886,"date":"2018-07-06T15:53:28","date_gmt":"2018-07-06T13:53:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=5886"},"modified":"2025-07-09T10:04:50","modified_gmt":"2025-07-09T08:04:50","slug":"vodic-za-pripravo-transkripcij-v-druzboslovju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2018\/07\/06\/vodic-za-pripravo-transkripcij-v-druzboslovju\/","title":{"rendered":"Vodi\u010d za pripravo transkripcij v dru\u017eboslovju"},"content":{"rendered":"

V arhivu ugotavljamo, da raziskovalcem po opravljenem intervjuju nemalokrat zmanjka \u010dasa in mo\u010di, da bi pripravili \u0161e celovit prepis pogovora, \u010deprav je z vidika arhiviranja in ponovne uporabe ta klju\u010dnega pomena. V nadaljevanju navajamo nekaj klju\u010dnih priporo\u010dil za zvi\u0161anje kakovosti prepisov oz. transkripcij.<\/p>\n

Prepis ni zgolj besedilo, ki ga zapi\u0161emo po izvedenem intervjuju, temve\u010d je predvsem raziskovalni rezultat, ki mu moramo nameniti zadostno skrb, da postane veren posnetek pogovora in podatkovna datoteka, ki jo bo mogo\u010de uporabiti tudi v prihodnje. “Transkribirani zapiski so “nova realnost”, besedilo, ki je izhodi\u0161\u010de za analizo. Zato mora biti prepis metodi\u010dno premi\u0161ljen.”<\/em> (Mesec, 1998, 87) Glede na namen raziskave se moramo odlo\u010diti npr., do katere ravni bomo opravili prepis in koliko bomo odstopali od zvo\u010dnega posnetka. Npr. ali bomo prepisovali v slengu ali bomo v prepisu uporabili knji\u017eni jezik. “Splo\u0161no pravilo je, naj pri transkripciji \u010dim manj opu\u0161\u010damo in spreminjamo, kajti to bomo lahko storili kasneje.”<\/em> (Mesec, 1998, 88)<\/p>\n

RAZLI\u010cNE RAVNI PREPISA<\/strong><\/p>\n

V finskem arhivu dru\u017eboslovnih podatkov so pripravili naslednji seznam razli\u010dnih ravni prepisov zvo\u010dnih posnetkov:<\/p>\n

    \n
  1. Prepis povzetka<\/u><\/strong>: ve\u010dinoma gre za povzemanje pogovora, le mestoma se pojavijo dobesedni citati, tukaj glavno vlogo odigra interpret\/zapisovalec, ki izbere dolo\u010dene dele in jih tudi povzame; ne omogo\u010da \u0161iroke, ponovne rabe ali poglobljene analize.<\/li>\n
  2. Osnovni prepis<\/u><\/strong>: gre za to\u010den prepis, vendar so izpu\u0161\u010dene ponovljene besede ali stavki, ma\u0161ila, vzdihi… Poleg samega govora so zabele\u017eeni smeh, vznemirjenje, idr. Tak\u0161en na\u010din je primeren za analizo vsebine govora. To je tudi minimum, ki je zahtevan za arhiviranje in deljenje z drugimi.<\/li>\n
  3. To\u010den prepis<\/u><\/strong>: celoten govor je prepisan, ni\u010d ni izpu\u0161\u010deno, tudi ma\u0161ila, vzdihi, \u010dustva… Praviloma tudi zvoki v ozadju in druge motnje. Tak\u0161en prepis je uporaben za analizo izra\u017eanja in interakcije.<\/li>\n
  4. Podroben prepis<\/u><\/strong>: prepis vklju\u010duje vse besede, odmore (v sekundah), intonacijo, glasnost, poudarjene besede, kot tudi: kihanje, dihanje, vzdihe, obrazno mimiko\u2026 Gre za podroben prepis, katerega cilj je konverzacijo \u010dim podrobneje predstaviti v pisni obliki. Pogosto je spremno gradivo avdio ali video posnetka.<\/li>\n<\/ol>\n

    Za podrobnosti obi\u0161\u010dite poglavje “Transcription<\/a>” na spletni strani finskega arhiva.<\/p>\n

    Ne glede na to za kak\u0161no raven prepisa se bomo odlo\u010dili, je prav, “da si zapi\u0161emo pravila, ki se jih nameravamo pri prepisovanju dr\u017eati, npr. da bomo v skladu s pravopisom popravili o\u010ditno napa\u010dno zapisane \u010drke, lo\u010dila ipd., da ne bomo popravljali nare\u010dnih izrazov, izrazov slenga ipd.”<\/em> (Mesec, 1998, 88)<\/p>\n

    \"\"
    CESSDA Data Management Expert Guide<\/figcaption><\/figure>\n

    Arhiv Timescapes<\/a> ponuja \u0161e nekaj koristnih napotkov za pripravo transkripcij:<\/strong><\/p>\n

    Naslovna stran, glava in noga<\/strong><\/p>\n

    Vsak prepis naj spremlja nabor osnovnih informacij o konkretnem intervjuju. Priporo\u010deno je, da so te zbrane v obliki za\u010detne strani<\/strong>, kakor sledi:<\/p>\n